Politična stranka z najštevilčnejšim članstvom je SDS, saj je v svojem zadnjem letnem poročilu navedla, da šteje skoraj 23.000 članov. S članarinami je v letu 2017 zbrala več kot 106.000 tisoč evrov, kar jo prav tako uvršča na prvo mesto. Če so vsi člani plačali članarino, je ta v povprečju znašala manj kot pet evrov. SDS na naša vprašanja ni odgovoril, ostale stranke so in nobena od večjih ni trdila, da članarino plačujejo vsi člani.
SD ima najvišjo članarino
Treba je poudariti, da gre za podatke, ki jih sporočajo stranke same. SDS je sicer ena redkih, ki je informacijo o številu članov zapisala v letnem poročilu, pravzaprav so jo tam navedli samo še Socialni demokrati, ki naj bi imeli 11.000 članov in devet tisoč simpatizerjev. Kljub temu so s članarinami v lanskem letu zbrali samo slabih dva tisoč evrov manj kot SDS. Razlog za to bi lahko bil v tem, da SD od svojih članov, vsaj tistih, ki zmorejo plačati, pričakuje 25 evrov na leto.
Po dvajset evrov znaša članarina v Levici, Novi Sloveniji, Glasu za otroke in družine, Piratski stranki ter stranki Za zdravo družbo. Iz Stranke modernega centra na vprašanje o članarini niso odgovorili, vendar je mogoče iz njihovih navedb, da članarino plačujeta približno dve tretjini članov in podatka o skupni vsoti članarin (29.206 evrov v lanskem letu) izračunati, da člani plačajo povprečno 15 evrov na leto. Enak znesek od prvega člana gospodinjstva pričakujejo v Slovenski ljudski stranki, medtem ko vsak naslednji družinski član plača pet evrov manj. Večina ostalih strank nam je sporočila, da so njihove članarine nižje, večinoma znašajo od pet do deset evrov letno. Nekatere stranke, med njimi je tudi Lista Marjana Šarca, pa članarine (še) ne pobirajo. Vse stranke tistim, ki zaradi ekonomskih okoliščin ne zmorejo bremena, članarino bistveno zmanjšajo ali pa jih plačevanja v celoti oprostijo.
Naprej Slovenija ima toliko članov kot SMC
Enako število članov kot SD naj bi imel DeSUS, ki pa je s članarinami lani zbral 30.000 evrov. Članarina pri upokojenski stranki znaša pet evrov letno, plačevali pa naj bi jo približno dve tretjini članov. Drugo najštevilčnejše članstvo med slovenskimi strankami naj bi sicer imeli v neparlamentarni Slovenski ljudski stranki, bilo naj bi jih 15.000. SD in DeSUS naj bi si delila tretje mesto, sledila naj bi jima Nova Slovenija z okoli 9500 člani, za njo pa naj bi si šesto mesto s po tri tisoč člani delili vladajoča Stranka modernega centra in Naprej Slovenija, ki jo vodi Blaž Svetek. Naprej Slovenija – na volitvah leta 2014 je nastopila skupaj z Enakopravnimi deželani, koalicija pa je dobila 2125 glasov – članarine ne pobira.
Članarina za slovenske politične stranke, vsaj večje, sicer ni pomemben vir sredstev, saj veliko večino njihovih prihodkov predstavljajo proračunska sredstva, odmerjena glede na volilne rezultate. Tako tudi niso presenetljivi odgovori strank glede števila zaposlenih. Največ zaposlenih imajo parlamentarne stranke, medtem ko skoraj nobena manjša stranka nima niti enega zaposlenega.
Celotno razpredelnico števila članov in zaposlenih v strankah si lahko v pdf obliki prenesete na povezavi.
