Zgodovina uspešnosti poslanskih prestopov v Sloveniji je mešana, priča pa tudi o tem, da se pri nas na volilnih lističih pogosteje obkroža imena strank kot imena dejanskih kandidatov. Uspešnost prestopa je zato odvisna zlasti od tega, ali poslanci prestopijo k strankam v vzponu ali tistim v zatonu, ter od tega, kako dober volilni okraj si izpogajajo pred prestopom. Samostojne poti so praviloma trnove. Statistika namreč kaže, da večina poslancev, ki zapustijo svojo matično stranko in poskusijo srečo kot samostojni poslanci ali na listah manjših strank, na naslednjih volitvah izpade iz parlamenta.
»Puckov glas«
Verjetno najodmevnejša prestopa sta se zgodila v istem mandatu, v letih 1996 in 2000, glavna protagonista pa sta bila Ciril Pucko in Polonca Dobrajc. Oba prestopa sta bila posledica izredno tesnega volilnega izida.
Državnozborske volitve novembra 1996 so se namreč končale s skoraj izenačenim rezultatom. Pomladne stranke (SLS, SDS in SKD) so imele 45 poslancev. Na volitvah je sicer slavila Drnovškova LDS, ki pa je ob podpori Združene liste SD (danes SD), DeSUS in SNS za 45 glasov potrebovala še podporo obeh predstavnikov manjšin. Politični pat je na koncu odločil prestop poslanca Cirila Pucka iz SKD v LDS, kar je Janezu Drnovšku odprlo vrata do drugega mandata na čelu vlade.
Poleti 2000 je nastal nov zasuk. Med razvneto razpravo v državnem zboru je v vrste SDS prestopila poslanka SNS Polonca Dobrajc, med samostojne poslance pa je odšla poslanka DeSUS Eda Okretič Salmič. S tem se je število glasov za pomladne stranke dvignilo na 47; Andrej Bajuk je bil izvoljen za novega predsednika vlade in položaj zadržal šest mesecev, do rednih državnozborskih volitev. Na teh je s 34 mesti v DZ močno slavila LDS. V državni zbor sta se vrnila tudi Pucko na listi LDS in Dobrajčeva na listi SDS, medtem ko se Eda Okretič Salmič v parlament ni več vrnila.
Popotovanja Janija Möderndorferja
Najuspešnejši politični popotnik v zgodovini Slovenije je zagotovo Jani Möderndorfer. Politično življenje je leta 1997 začel pri LDS in deloval na lokalni ravni. Leta 2006 je na lokalnih volitvah prestopil k Listi Zorana Jankovića in postal podžupan Ljubljane. Leta 2011 je bil izvoljen v državni zbor na listi Pozitivne Slovenije, ki jo je za potrebe pohoda na vrh vlade ustanovil Zoran Janković. Ta pohod ljubljanskemu županu zaradi težav s politično matematiko in spora glede tega, komu pripada položaj predsednika DZ, ni uspel. Ko je leta 2013 razpadla Janševa vlada, je mandat za sestavo nove znova padel v naročje stranki PS, a jo je tedaj že vodila Alenka Bratušek.
Leto kasneje je nastal spor med Bratuškovo in Jankovićem, zaradi česar je predsednica vlade odstopila, zapustila PS in ustanovila Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaB). Pridružil se ji je tudi Möderndorfer. Na volitvah je bil ponovno izvoljen, a je že septembra 2015 prestopil v Stranko Mira Cerarja. Skozi stranska vrata se je v DZ vrnil leta 2018, ko je v poslanskih klopeh nadomestil Mira Cerarja, ki je postal zunanji minister. Maja 2020 je po vstopu SMC v Janševo koalicijo prestopil k Listi Marjana Šarca. Tam pa mu je leta 2022 sreča naposled obrnila hrbet in novega stolčka v DZ ni našel. Je pa iz DZ na teh volitvah izpadla tudi SMC.
Razpad LDS
Do zanimivega razkola je prišlo tudi leta 2007, ko je sredi mandata razpadla LDS. Oktobra tistega leta je kar sedem poslancev te stranke (Matej Lahovnik, Pavel Gantar, Alojz Posedel, Cveta Zalokar Oražem, Majda Širca, Davorin Terčon in Vili Trofenik) prestopilo v poslansko skupino nove stranke Zares Gregorja Golobiča. Slavko Gaber pa se je preselil med samostojne poslance.
Vsem prestopnikom v Zares se je uspelo vrniti v državni zbor leta 2008 oziroma so postali ministri v novi vladi, ki so jo tvorili s SD in svojimi nekdanjimi kolegi iz LDS. Gaber na volitvah 2008 ni kandidiral in se je umaknil iz političnega življenja.