Pred državnozborskimi volitvami smo na Dnevniku s pomočjo strokovnjaka za obdelavo podatkov Marka Plahute iz podjetja Virostatik opravili podrobno analizo kandidatnih list vseh strank oziroma list, ki nastopajo na volitvah, podrobneje tistih 15, ki imajo kandidate v vseh volilnih enotah.
Vseh kandidatov je približno 1200. Zanimala nas je struktura kandidatov po spolu, starosti, izobrazbi in socialnem statusu. Preverili smo, koliko kandidatov in s katerih list kandidira zunaj območja volilne enote, v kateri imajo stalno prebivališče, koliko kandidatov ima stalno prebivališče na območju Mestne občine Ljubljana, a kandidirajo drugod po Sloveniji, pa tudi, koliko in kateri kandidirajo v dveh volilnih okrajih. Ugotavljali smo, koliko kandidatov ima isti naslov, torej so verjetno družinski člani ali pa sosedje.
Predstavljamo nekatere najzanimivejše ugotovitve, denimo tudi to, da je kandidatna lista spolno popolnoma uravnotežena zgolj pri Piratih. Primerjava po stopnji izobrazbe pa kaže, da ima največji delež kandidatov z najvišjimi ravnmi izobrazbe (univerzitetna oziroma druga bolonjska stopnja, magisterij in doktorat znanosti) Gibanje Svoboda (67,4 odstotkov), sledita Prerod (63,8) in SD (62,6).
Spolno uravnotežena le ena lista
Kandidatna lista je spolno popolnoma uravnotežena pri Piratih, kjer so ženske in moški zastopani vsak v 50-odstotnem deležu. Na vseh drugih listah so v večini moški kandidati. Največji delež moških kandidatov je na listi trojčka NSi, SLS in Fokus (skoraj 59,77 odstotka), sledijo lista SDS z 58,14-odstotnim deležem moških, Resnica (57,96) in Svoboda (57,83). To sicer še ne pomeni, da bo te stranke v parlamentu nujno zastopalo več poslancev kot poslank, saj je ključno, katere kandidate so stranke postavile v izvoljive okraje. Spomnimo, da zakon sicer zahteva, da noben spol ne sme biti na kandidatni listi zastopan z manj kot 35-odstotnim deležem.
Najmlajšo listo imajo Pirati
Povprečna starost vseh kandidatov je 52,3 leta. Pri večini list se največji delež kandidatov uvršča v starostne skupine med 40. in 69. letom. Po starostni strukturi izstopata dve stranki. Daleč najmlajše kandidate imajo na svoji listi Pirati. Njihova povprečna starost je 37,5 leta. Kar 31 odstotkov njihovih kandidatov je namreč mlajših od 30 let, 52 odstotkov pa je mlajših od 40 let. S skoraj petinskim deležem mlajših od 30 let jim sledijo Mi, socialisti. Nasprotno ima Glas upokojencev 83 odstotkov kandidatov, starih več kot 60 let. Povprečna starost njihovih kandidatov je tako najvišja, 66 let.
S 55 odstotki kandidatov, starejših od 60 let, starejši kandidati prevladujejo tudi na kandidatni listi Zelenih Slovenije. Razmeroma malo mladih kandidatov (pod 30 let) imajo tudi v Svobodi in SD (po 4,8 odstotka) ter v trojčku NSi, SLS in Fokus (3,4).
Od večine list se starostna struktura razlikuje pri stranki Mi, socialisti, ki ima na eni strani približno 40 odstotkov kandidatov, mlajših od 40 let, na drugi pa 34 odstotkov starejših od 60 let. Kandidatov srednjih let ima primerjalno razmeroma malo.
Pri Logarjevih veliko direktorjev, pri Svobodi politikov
Pod drobnogled smo vzeli tudi socialni status kandidatov, pri čemer smo analizirali, kolikšen delež na listah predstavljajo (javni) uslužbenci, politiki, podjetniki, kmetje, direktorji/vodje, upokojenci, študentje, brezposelni …
Na listi Gibanja Svoboda izrazito izstopajo politiki – kar 54 odstotkov vseh njihovih kandidatov je politikov na nacionalni ravni, med njimi so aktualni poslanci, ministri, državni sekretarji. Med vsemi kandidati politiki velik delež predstavljajo tudi na listi SDS (25 odstotkov), ki pa je statusno vendarle bolj razgibana kot lista Svobode. Velik delež politikov je povezan z dejstvom, da kandidirajo praktično vsi dosedanji poslanci SDS (razen enega).
Znaten delež politikov (lokalnih in nacionalnih) je tudi na listi SD (23 odstotkov), kjer sicer, tako kot na skoraj vseh drugih listah, prevladujejo (javni) uslužbenci. Upokojenci so v veliki večini le na listi stranke Glas upokojencev (80 odstotkov), po 34 odstotkov upokojencev je na listi stranke Karla Erjavca Zaupanje in Zelenih Slovenije.
Demokrati Anžeta Logarja imajo med svojimi kandidati kar 33 odstotkov posameznikov, ki so direktorji oziroma vodje, kar je največ med vsemi listami, in tudi znotraj liste prav direktorji predstavljajo največji delež kandidatov.
Kmetje so v največji meri, pričakovano, zastopani na listi NSi, SLS in Fokusa (njihov delež je 5,7-odstoten), prav tako je na listi trojčka največ lokalnih politikov oziroma županov, največji delež kulturnih delavcev pa najdemo na listah strank Mi, socialisti, Levica in Vesna ter Pirati.
Podjetniki so v največjih deležih zastopani na listah stranke Karla Erjavca Zaupanje, Demokratov Anžeta Logarja, Resnice in SDS.
Največji delež brezposelnih kandidatov ima stranka Mi, socialisti (6,7 odstotka), na listi Piratov pa kandidira največ študentov – njihov delež na listi je 16-odstoten, kar se ujema tudi s starostno strukturo liste.
57 doktorjev znanosti
Primerjava po stopnji izobrazbe kaže, da ima največji delež kandidatov z najvišjimi ravnmi izobrazbe (univerzitetna oziroma druga bolonjska stopnja, magisterij in doktorat znanosti) Gibanje Svoboda (67,4), sledita Prerod (63,8) in SD (62,6). Dobra polovica kandidatov z omenjenimi stopnjami izobrazbe je tudi na kandidatnih listah Levice in Vesne ter NSi, SLS in Fokus, okoli 40 odstotkov pa na listah Demokratov, SDS in Zelenih. Najmanjši delež najvišje izobraženih, le približno šest odstotkov, je na listah Piratov in SNS.
Na listah strank Zaupanje, Zeleni Slovenije, Mi, socialisti, Glas upokojencev, Piratska stranka in SNS največji delež predstavljajo kandidati s srednješolsko (štiriletno) izobrazbo.
Stranke Levica in Vesna, SD, Resnica, Zaupanje, Zeleni, Demokrati, Mi, socialisti, Pirati in SNS imajo na listi tudi kandidate z zgolj osnovnošolsko izobrazbo; največji delež slednjih je na listi SNS (4,5 odstotka). Vseh kandidatov, ki imajo zgolj osnovnošolsko izobrazbo, je sicer skupno 17. Doktorjev znanosti je skupno 57, največ na listah Zelenih, Preroda, SD in Demokratov.
Z največ kandidati v domačih enotah in okrajih SDS
Posebej zgovorna je analiza razporeditve kandidatov po volilnih enotah in okrajih.
Stranke kandidate pogosto postavijo v volilne enote in okraje, kjer ti živijo, saj so v svojem lokalnem okolju prepoznavni in imajo podporo, vendar to zakonsko ni obvezno. Kandidat lahko kandidira kjer koli v Sloveniji, če ga tja postavi stranka. Naša analiza kandidatov, ki kandidirajo v volilni enoti, v kateri nimajo stalnega bivališča (takšnih je slaba četrtina), je potrdila, da nekatere (manjše) stranke nimajo lokalne mreže. Pri tem izstopajo Pirati, kjer le 47 odstotkov kandidatov kandidira v volilni enoti, kjer živijo, in koalicija Alternativa za Slovenijo z 52 odstotki takšnih kandidatov. Nasprotno imata najvišji delež kandidatov, ki kandidirajo v svoji enoti, SDS in trojček NSi, SLS in Fokus (po 90 odstotkov), sledita SD in Prerod (po 88 odstotkov), v Svobodi je takšnih 83 odstotkov. Pri omenjenih strankah je tudi največji delež kandidatov, ki hkrati kandidirajo v svojem domačem volilnem okraju – pri SDS je takšnih največ, 72 odstotkov, najmanj pa pri Piratih, kjer v domačem okraju kandidira le 27 odstotkov kandidatov.
Med bolj znanimi kandidati, ki kandidirajo v volilni enoti, kjer nimajo stalnega bivališča, lahko celo na drugem koncu Slovenije, so denimo Anja Bah Žibert, Brane Golubović, Aleksander Jevšek, Anže Logar, Jernej Štromajer, Tina Bregant, Janez Cigler Kralj, Karl Erjavec, Klemen Boštjančič, Miha Kordiš, Nataša Sukič, Senko Pličanič, Simon Maljevac in Tamara Vonta.
Dva okraja, dve priložnosti za boljši rezultat
Hkrati zakon o volitvah v državni zbor omogoča, da znotraj posamezne volilne enote ista oseba kandidira v dveh okrajih.
V vseh 88 volilnih okrajih imata v vsakem okraju svojega kandidata le stranki Demokrati Anžeta Logarja in Resnica. Večina drugih ima nad 80 oziroma 70 kandidatov. SDS ima dva kandidata, ki bosta nastopila v dveh okrajih, SD pet, Levica in Vesna šest, Gibanje Svoboda pa sedem.
Skupno imajo nekoliko manj kandidatov v SNS (66), zato 23 njihovih kandidatov nastopa v dveh volilnih okrajih. V koaliciji Alternativa za Slovenijo od skupno 55 kandidatov 33 posameznikov kandidira v dveh okrajih, kar pomeni 60 odstotkov vseh. Daleč največ »dvojnih« kandidatov, kar 85 odstotkov, pa imajo Pirati. Od skupno 48 jih v dveh volilnih enotah nastopa 41.
Imamo pa tudi primere, ko ista oseba v dveh okrajih znotraj iste volilne enote kandidira zaradi večje možnosti izvolitve, saj ima kandidat tako dve priložnosti za dober rezultat. Tipična primera sta Janez Janša, predsednik SDS, ter aktualni predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob. Prvi kandidira v okrajih Grosuplje in Ivančna Gorica, drugi pa v Ljubljana Bežigrad 1 in Domžale 2, s čimer si oba povečujeta možnost izvolitve in pomagata svoji stranki. Tako Janša kot Golob kandidirata tudi zunaj volilne enote svojega stalnega prebivališča. V dveh okrajih kandidira tudi Vladimir Prebilič, predsednik Preroda (Kočevje in Ljubljana Bežigrad 2).
Med bolj znanimi imeni, ki kandidirajo v dveh okrajih, so še Biserka Marolt Meden, Jasmin Feratović, Klemen Boštjančič, Luka Mesec, Alenka Bratušek, Borut Sajovic, Nataša Avšič Bogovič, Matej Arčon, Miha Kordiš in Zmago Jelinčič.
Čigava lista je najbolj »ljubljanska«?
Kot najbolj »ljubljanska« se izkazuje stranka Pirati, saj približno 42 odstotkov vseh njenih kandidatov živi v Ljubljani. Posledično ima tudi najvišji delež kandidatov, ki imajo stalno prebivališče v Ljubljani, a kandidirajo v enotah in okrajih zunaj Ljubljane. Kar 13 od skupno 20 kandidatov Piratov, ki imajo stalno prebivališče v Ljubljani, kandidira zunaj Ljubljane.
Skupna lista Levice in Vesne je na drugem mestu po številu v Ljubljani živečih kandidatov – 18, kar je približno petina vseh. Osem od 18 jih kandidira v okrajih zunaj Ljubljane. V koaliciji Alternativa za Slovenijo, ki ima sicer četrtino vseh kandidatov iz Ljubljane, sedem ljubljanskih rezidentov kandidira zunaj Ljubljane, sedem pa v Ljubljani.
Brat in sestra vsak za drugo stranko
Na listah je tudi kar nekaj dvojic oziroma trojic kandidatov, ki živijo na istem naslovu, torej živijo v istem gospodinjstvu, in so družinski člani ali pa so sosedje. Na seznamu kandidatov, kjer se pojavljajo isti naslovi, je 68 posameznikov, pri čemer na istem naslovu večinoma živita po dva kandidata, v petih primerih pa trije. Med javnosti bolj znanimi je družina Andreja Čuša, predsednika Zelenih Slovenije, kjer kandidirajo tri osebe. Zanimiv primer sta tudi brat in sestra Klea in Timon Jeretič iz Kopra, oba študenta, otroka strokovnjaka za komuniciranje in nekdanjega svetovalca SD Sebastijana Jeretiča, ki pa kandidirata za različni stranki – prva za SDS v Piranu, drugi pa za SNS v Kopru.