Na enem največjih nepremičninskih portalov pri nas lastniki in agencije trenutno v najem v Ljubljani ponujajo okoli 400 stanovanj. V bližnji okolici jih je na voljo še 60. Po zadnjih podatkih geodetske uprave se samo v glavnem mestu sicer na leto oddaja okoli 95.000 stanovanj. V nasprotju s stanovanji za prodajo po besedah direktorja nepremičninske agencije Stoja Zorana Ðukića najemniških stanovanj v Ljubljani in okolici ne primanjkuje. Izjema je strogo središče glavnega mesta, kjer denimo dvosobnega stanovanja ni tako lahko najeti tudi zaradi donosnejšega oddajanja tovrstnih manjših enot turistom prek spletnega portala Airbnb. »Ker se je država lotila regulacije in iskanja tistih, ki nepremičnine oddajajo na črno, se je stanje v zadnjem času nekoliko popravilo, a manjša stanovanja v centru so še vedno namenjena predvsem kratkoročnemu najemu,« pripoveduje Ðukić.
Razlog za to so višje najemnine, ki jih za nekajdnevno bivanje od turistov lahko poberejo lastniki. »Najprej poskusijo za visoko najemnino stanovanje oddati v dolgoročni najem, ko jim ne glede na dobro lokacijo ne uspe, pa se vržejo v Airbnb,« vzorec opisuje strokovnjak za nepremičnine. Toda številni zdaj opuščajo tudi spletno platformo in se vračajo h klasičnemu oddajanju nepremičnin v najem za dlje časa.
»Ljudje ugotavljajo, da je s kratkoročnim oddajanjem veliko dela, za stanovanje je treba skrbeti tako rekoč dan za dnem, zato se jim ne glede na dober donos to ne splača. Če delo prepustijo agenciji, pa razliko v donosu pobere ona,« razlaga direktor nepremičninske agencije Stoja Zoran Ðukić.
Z velikimi stanovanji teh težav po njegovih besedah ni. Tudi najemnine zanje so »normalne« in se sučejo okoli deset evrov za kvadratni meter. »Stanovanja v Vili Urbani ali denimo v Komenskega ulici, ki stojijo na izjemni lokaciji, morda odstopajo za nekaj evrov navzgor. Na manj želenih območjih, kot so Dravlje, je kvadratni meter vreden kakšen evro manj od povprečja, a večjih razlik med najemninami za večja stanovanja po Ljubljani ni,« pripoveduje Ðukić. Sicer pravi, da so najbolj priljubljene soseske med najemniki Center, Trnovo, Rožna dolina, Bežigrad in Spodnja Šiška. V teh območjih so tudi po podatkih geodetske uprave (Gurs) najemnine najvišje v državi.
Rast najemnin zaostaja za prodajnimi cenami
A ker je ponudbe očitno dovolj, najemnine niso sledile drastičnemu skoku, ki ga nepremičninski trg zadnja leta beleži pri prodajnih cenah stanovanj, v poročilu o najemniških poslih v letih 2016 in 2017 ugotavlja tudi Gurs. »Od prve polovice leta 2015, ko so cene stanovanj po nastopu krize nepremičninskega trga leta 2008 dosegle dno, je v Sloveniji prisoten trend rahle rasti tržnih najemnin, vendar v primerjavi s prodajnimi cenami najemnine stanovanj naraščajo bistveno počasneje,« so v poročilo zapisali državni geodeti, ki so do enakih ugotovitev prišli tako na ravni države kot na območju Ljubljane in okolice.
Povprečna najemnina v glavnem mestu se je po njihovih izračunih s 300 evrov za stanovanje (6,7 evra za kvadratni meter) v letu 2016 zvišala na 320 evrov (6,9 evra za kvadratni meter) lani, to je za sedem odstotkov.
Pri tem so avtorji poročila sami opozorili, da so njihovi podatki o višini najemnin podcenjeni, saj so lastniki zaradi visoke obdavčitve Gursu prijavljali nižje zneske od dejansko pobranih. Da to drži, dokazuje tudi primerjava Gursovih podatkov z Ðukićevimi izkušnjami.
Med večjimi ponudniki le oba sklada
Najemnin v nebo niso pognali niti tradicionalno nizki donosi iz oddajanja stanovanj v najem, ki po Ðukićevih pojasnilih ne dosežejo niti triodstotnega praga. To bi lahko bil tudi eden od razlogov, da »kakšnega večjega poslovneža, ki bi v najem oddajal sto stanovanj, v Ljubljani ni«. Nepremičnine večinoma oddajajo posamezniki. Izjema sta republiški in mestni stanovanjski sklad, ki ob neprofitnih stanovanjih ponujata tudi precejšen fond najemniških stanovanj po tržnih oziroma tako imenovanih stroškovnih cenah.
Za »polno« ceno ljubljanski mestni sklad tako v tem trenutku oddaja 106 najemniških stanovanj. Republiški sklad medtem po vsej Sloveniji oddaja več kot 600 tržnih stanovanj, od tega 394 v osrednjeslovenski regiji. Slednjim se bo predvidoma leta 2020 pridružilo še 473 stanovanj za dolgoročni najem, ki jih namerava sklad v soseski Novo Brdo v Ljubljani začeti graditi letos oktobra.
Prav tako so se v skladu že lotili projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja za skupnost za mlade na Gerbičevi v Ljubljani, kjer bodo stanovanjski problem lahko reševali mladi do 29. leta starosti. »Načrtujemo, da se bo gradnja objekta lahko začela naslednje leto, tako bi bil objekt končan leta 2020,« so sporočili.
