Pedagoški delavci, ki opravljajo neposredno vzgojno-izobraževalno delo, danes po svetu zaznamujejo svoje poslanstvo. Fotografija je simbolična. Foto: Luka Cjuha
Najdragocenejši pomen učiteljev spoznamo šele pozneje
Peti oktober je tradicionalno posvečen učiteljem, vzgojiteljem, predavateljem in drugim pedagoškim delavcem, ki opravljajo neposredno vzgojno-izobraževalno delo. V sindikatu ob aktualnem dogajanju v slovenskem šolstvu opozarjajo, da kakovostnih reform ni mogoče pripravljati brez sodelovanja zaposlenih.
Kot so izpostavili v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), letošnji svetovni dan učiteljev zaznamuje 60. obletnica Unescovih priporočil o položaju učiteljev, ki so bila sprejeta 5. oktobra 1966. V priporočilih je poudarjeno, so pojasnili v sindikatu, da sta napredek v izobraževanju in njegov kakovostni razvoj tesno povezana z usposobljenostjo učiteljev, ustreznimi delovnimi pogoji in družbenim spoštovanjem poklica.
V Svizu ob načrtovani reformi vzgoje in izobraževanja ter vnovični vpeljavi osemletke opozarjajo, da kakovostnih reform ni mogoče pripravljati brez sodelovanja zaposlenih in njihovih predstavnikov. Ob hudem pomanjkanju učiteljev v naši državi so spomnili, da obremenitev učitelja ni samo število ur v razredu, ampak celotna delovna obremenitev: »Delo nikoli ni bilo samo poučevanje: obsega tudi raziskovanje, sodelovanje s starši in druge naloge, ki lahko vplivajo na počutje zaposlenih in izgorelost.«
Predsednica Sviza Marjana Kolar meni, da je ob vseh dogajanjih, ki smo jim v zadnjem času priča na področju vzgoje in izobraževanja pri nas, čas, da se sliši glas vseh zaposlenih v slovenskih vrtcih in šolah, saj da bodo morali skupaj zaščititi kakovostno javno šolstvo.
Človek pomen svojih učiteljev spozna šele čez leta, ko se spomni, kako je preživljal čas v šoli, kaj so mu želeli učitelji povedati in kaj je dobrega odnesel iz šole.
Dr. Martin Pivk, direktor Šolskega centra Škofja Loka
Najlepši poklic in največje bogastvo
Dr. Martin Pivk, direktor Šolskega centra Škofja Loka
Za direktorja Šolskega centra Škofja Loka in člana novoustanovljenega strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja dr. Martina Pivka je delo z mladimi eden najlepših poklicev, ki ga lahko človek opravlja v svojem življenju. »Na mlade v šolah prenašamo svoje izkušnje in znanje ter si želimo, da tudi oni pridobijo čim več znanja in veščin, da bodo lahko v življenju dosegli, kar si želijo. To se mi zdi pri našem poklicu najpomembnejše in je zame tudi največje bogastvo, ki ga lahko da človek nekomu drugemu,« je pojasnil Pivk.
Povedal je, da s sodelavci svetovnega dneva učiteljev ne praznujejo s kakšnim posebnim dogodkom, da pa se skušajo tega dne tudi sami spomniti svojih učiteljev, ki so jih spremljali v življenju: »Pri tem gre tudi za neke vrste opomin, da smo vsi minljivi in da za znanje, ki smo ga pridobili, nismo zaslužni le sami, ampak tudi drugi, ki so nam pri tem pomagali.«
Na vprašanje, ali so šolniki v naši državi dovolj cenjeni, je sogovornik dejal, da človek pomen svojih učiteljev spozna šele čez leta, ko se spomni, kako je preživljal čas v šoli, kaj so mu želeli učitelji povedati in kaj je dobrega odnesel iz šole.
»Vsak poklic, ki ga opravljaš, moraš opravljati s srcem in dobro. Ljudje nas cenijo po tem, ali delamo dobro ali ne. Ni pomembno, ali si pometač na cesti ali predsednik države: če boš dobro opravljal svoje delo, te bo vsak cenil. In če bomo težili k temu, potem bomo vsi dobro živeli,« je sklenil Martin Pivk.
Nujna podpora šolam in pedagoškim delavcem
Pedagoški delavci so pogosto med prvimi, ki opazijo spremembe v vedenju otroka in zaznajo njegovo stisko. V šolah se ob tem v zadnjem obdobju bolj kot kadar koli prej soočajo z medvrstniškim nasiljem, to pa se pogosto nadaljuje tudi v digitalnem okolju in tam dobiva nove razsežnosti.
Strokovnjaki s področij psihologije, šolstva in varnosti so na nedavni strokovni konferenci Na varni strani zaslona, ki sta jo na Fakulteti za družbene vede v okviru projekta Spletne brihte pripravila A1 Slovenija in Digital School Slovenija, osvetlili različne vidike problematike ter poudarili pomen preventive, pravočasnega prepoznavanja nasilja in ustreznega odzivanja nanj.
Na pomen podpore šolam in pedagoškim delavcem je opozorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Pojasnila je, da se nasilje danes ne konča, ko otrok zapusti šolsko dvorišče, ampak ga lahko spremlja domov in ga po telefonu doseže celo v njegovi sobi. »Odgovornosti za soočanje s tako kompleksnim problemom ne moremo naložiti posameznemu učitelju ali šoli, ampak moramo šolam zagotoviti znanje, jasne poti ukrepanja in strokovno podporo tudi takrat, ko primer preseže njihove zmožnosti. Varna šola namreč ni šola brez konfliktov, temveč šola, ki zna konflikt prepoznati, nasilje ustaviti in otroku pokazati, da obstaja odrasel človek, ki ga bo zaščitil,« je poudarila predsednica.
Psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik je poudaril pomen ustreznega odziva odraslih. Povedal je, da sistem odpove, če mora žrtev nositi več posledic nasilja kot tisti, ki ga povzroča: »Če se okolje ne odzove ustrezno, se nasilnež uči, da tako vedenje deluje, žrtev pa, da nima smisla iskati pomoč. Tudi neodziv na nasilje je odziv.«
