Smernice za potrjevanje učnih gradiv, ki izhajajo iz novega zakona o potrjevanju učnih gradiv in so jih pripravili na zavodu za šolstvo, so bile vroča točka tudi na četrtkovi seji strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Nekateri njegovi člani so poudarili, da podpirajo spremembe v smislu usklajenosti meril in dviga kakovosti, a da ob tem pogrešajo argumente, ki bi pojasnili, zakaj smernice niso enotne oziroma zakaj denimo delovni zvezki v zadnji triadi pri slovenščini niso predvideni, pri angleščini pa so.

Zakaj bi hiteli s spremembami, ko pa bodo obstoječa učna gradiva veljavna še tri leta, se sprašujejo zaskrbljeni člani sveta. Zaradi neusklajenosti smernic in razdrobljenosti na strokovni ravni so predlagali, naj se stopi korak nazaj in naj strokovne komisije za posamezne predmete ponovno presodijo glede smernic. Predlagali so, naj o teh odloča na novo oblikovana ekspertna skupina v sodelovanju z zavodom za šolstvo.

Izsledki analize, ki so jo opravili na 289 osnovnih šolah v državi, na katerih so zbrali podatke o vrednosti kompletov, ki so jih morali starši plačati za izobraževanje otrok v posameznih razredih, so pokazali, da je bila najnižja cena za komplete od 4. do 9. razreda (torej za šest let izobraževanja) 245 evrov, najvišja pa kar 1636 evrov. Razmerje med stroški, ki so jih pokrili starši na najcenejši in najdražji šoli, je bilo 1 proti 6,6.

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je pobudo članov strokovnega sveta podprl. Spomnil je, da so se za novosti odločili zaradi zagotavljanja kakovosti in ustreznosti učnih gradiv po celotni vertikali, tudi v povezavi z uvajanjem prenovljenih učnih načrtov. Minister je odločno zavrnil stališče, da smernice posegajo v avtonomijo učiteljev. Poudaril je, da lahko ti pri pouku uporabljajo tudi druga gradiva, ki niso potrjena, in izpostavil, da učiteljem popolno avtonomijo omejujejo učni načrti.

Cena ni povezana z uspehom

Vinko Logaj je zatrdil, da so na ministrstvu podrobno pregledali in proučili vsa prejeta pisma didaktikov učiteljev, ki nasprotujejo novim smernicam potrjevanja učnih gradiv. Ob tem je poudaril, da so bili med podpisanimi pošiljatelji tudi številni avtorji obstoječih učnih gradiv in da so si njihovi zapisi vsebinsko zelo podobni: »Večina jih je usmerjena v obstoječe vsebine in konceptualne zasnove tako delovnih zvezkov in delovnih učbenikov kot tudi učbenikov.«

Minister je postregel tudi s šokantnimi izsledki analize, ki so jo opravili na 289 osnovnih šolah v državi, na katerih so zbrali podatke o vrednosti kompletov, ki so jih morali starši plačati za izobraževanje otrok v posameznih razredih. Rezultati so pokazali, da je bila najnižja cena za komplete od 4. do 9. razreda (torej za šest let izobraževanja) 245 evrov, najvišja pa kar 1636 evrov. To pomeni, je izpostavil Logaj, da je bilo razmerje med stroški, ki so jih pokrili starši na najcenejši in najdražji šoli, 1 proti 6,6.

Učbeniki niso tisti, ki zagotavljajo poenotenost pouka, daleč od tega. Poenotenost pouka in standardov znanja zagotavljajo učni načrti. Dokaz za to so tudi različne cene, ki jih starši plačujejo za učbenike.

dr. Janez Vogrinc, Pedagoška fakulteta

Primerjava med rezultati nacionalnega preverjanja znanja v šestem in devetem razredu za učence 289 šol je po ministrovih besedah pokazala, da stroški učnih kompletov niso povezani z uspehom učencev in da višja cena kompletov ne pomeni tudi več znanja učencev.

Očitke, da bodo imeli učitelji zaradi omejevanja učnih gradiv več dela in da ne bodo imeli orodij za pomoč, je Logaj zavrnil s pojasnilom, da so na zavodu za šolstvo razvili posebno aplikacijo, ki bo omogočala interaktivno rabo digitaliziranih učnih načrtov in bo zmanjšala administrativne ovire pri pripravi na pouk.

Manj izbire, slabši pogoji poučevanja

Kot smo poročali, del učiteljske in strokovne javnosti moti to, da naj bi predvidene smernice potrjevanja učnih gradiv omejevale strokovno avtonomijo učiteljev. Pobudniki peticije proti omenjenim smernicam in podpisniki javnih pisem opozarjajo, da bi lahko nova učbeniška politika zožila nabor dovoljenih učnih gradiv in povečala administrativne obremenitve.

Resno zaskrbljeni so tudi učitelji matematike: prepričani so, da dokument bistveno posega v proces poučevanja, omejevanje dostopa do preverjenih gradiv pa po njihovem mnenju prinaša tudi večjo možnost improvizacije in večanje razlik med šolami.

»Matematika je predmet, ki zahteva premišljeno izbiro učnih gradiv, na odločitev, katero učno gradivo bodo naši učenci uporabljali pri pouku, pa naj ne vpliva njegova forma, ampak kakovost vsebine in prilagojenost gradiva stilu poučevanja,« so učitelji matematike izpostavili v javnem pismu.

Spomnili so tudi, da so pred vrati novi učni načrti za matematiko in da učiteljev ni mogoče postaviti pred zahtevo, naj nove cilje in standarde znanja uresničujejo brez ustreznih, kakovostnih in dostopnih učnih gradiv. »Jasno in nedvoumno zahtevamo, da se smernice bodisi v celoti liberalizirajo bodisi umaknejo,« so med drugim izpostavili matematiki.

Poleg založbe Rokus Klett, ki se je za to odločila že v začetku februarja, naj bi ločeno ustavno presojo glede zakona o potrjevanju učnih gradiv po informacijah Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev včeraj sprožili tudi starši učencev. 

Poenotenost pouka zagotavlja učni načrt, ne učbenik

Profesor z ljubljanske Pedagoške fakultete in predsednik državne komisije za vodenje nacionalnega preverjanja znanja dr. Janez Vogrinc je spomnil, da so postali učbeniki v zadnjem obdobju zelo barviti in pisani, s čimer pritegnejo uporabnike, a da to še ne pomeni, da so gradiva tudi kakovostna.

Vogrinc je posebej izpostavil otroke s posebnimi potrebami, ki nimajo prilagojenih učbenikov, in glede tega tudi ni nobenega interesa s strani založb, saj da je ta »trg« zanje premajhen. Dejal je, da obstaja manko učnih gradiv tudi na področju srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja, kjer so generacije manjše kot v osnovnih šolah.

»Učbeniki niso tisti, ki zagotavljajo poenotenost pouka, daleč od tega. Poenotenost pouka in standardov znanja namreč zagotavljajo učni načrti. Dokaz za to so tudi različne cene, ki jih starši plačujejo za učbenike,« je poudaril Janez Vogrinc.

Dejal je, da je minister izpostavil zneske, s katerimi sam prej niti ni bil seznanjen: »Če na eni šoli starši za učna gradiva za šest let izobraževanja plačajo 245 evrov, na drugi šoli pa 1636 evrov, je to pravzaprav dokaz, da so učbeniki tisti, ki ustvarjajo neenakost, in to je seveda problem.«

Tudi mnenje, da naj bi učbeniki zagotavljali kakovost pouka, je napačno. »Učbeniki so lahko dopolnilo, kakovost pouka pa morajo zagotavljati učitelji, ki so dobro usposobljeni, ki znajo brati učne načrte ter znajo na osnovi učnih načrtov pripravljati, načrtovati in izvajati vzgojno-izobraževalni proces tako, da bo čim bolj prilagojen zmožnostim posameznih učencev,« je še izpostavil Janez Vogrinc.

Priporočamo