»Težko bi pojasnila, zakaj je do tega prišlo ravno v teh krajih,« pravi Mina Paš iz DrogArta. »Mi imamo podatke predvsem o uporabnikih, ki prihajajo k nam na svetovanje ali v druge programe pomoči, ne opažamo pa, da bi jih bilo več prav iz teh krajev.« Strokovnjaki sicer opozarjajo, da gre za širši evropski trend. »Na splošno vemo, da se je uporaba kokaina povečala. Povečala se je ponudba, večje je povpraševanje, zato gre to z roko v roki. Po vsej Evropi opažajo porast uporabe kokaina,« pove Paševa. Posebej skrb vzbujajoč je porast med mladimi. »Definitivno prihaja k nam mnogo več mladih ljudi, starih od 20 do 25 let, ki imajo težave z uporabo kokaina,« opozarja sogovornica.
Eden ključnih razlogov za večjo porabo je tudi lažja dostopnost droge. »Kokain je zelo lahko dostopen, cena ostaja podobna ali se celo niža. Gram stane od 50 do 100 evrov, odvisno od kakovosti,« pojasnjuje. Po njenih besedah je dostopnost prepovedanih drog danes precej drugačna kot nekoč. »Prej si moral poznati nekoga, iti do preprodajalca in kupiti drogo. Danes je dostop do prepovedanih drog bistveno lažji tudi zaradi različnih aplikacij in sodobnih načinov dostave.«
Da številke iz raziskave ne pomenijo nujno tudi več zdravstvenih zapletov, opozarja direktor kamniškega zdravstvenega doma Samo Rebolj. Pravi, da v ambulantah ne beležijo večjega števila pacientov zaradi uporabe kokaina. »Posledice uživanja prepovedanih substanc se pogosto pokažejo šele kasneje, bodisi v obliki socialnih stisk bodisi v obliki zdravstvenih težav,« poudarja. Dodaja, da tudi sam tedensko opravlja delo v urgentnem bloku, vendar primera predoziranja s kokainom oziroma s katero od drugih drog doslej še ni obravnaval. Prav tako zdravstveni dom nima natančnih podatkov o številu uporabnikov heroina. Rebolj pojasnjuje, da so nekoč uporabniki prihajali po sterilne igle v zdravstveni dom, danes pa pomemben del tega dela opravljajo nevladni programi zmanjševanja škode.
Tudi v DrogArtu poudarjajo pomen dostopnosti sterilnega pribora. »Pomembno je, da lahko uporabnik hitro in anonimno pride do čistega pribora za injiciranje in nato tudi odda uporabljene igle,« pojasnjuje Paševa. Dodaja, da to področje v Sloveniji večinoma pokrivajo organizacije, kot so DrogArt, ŠENT, Stigma in Kralji ulice. Kljub rezultatom raziskave DrogArt ne načrtuje posebnih aktivnosti zgolj v Kamniku ali Domžalah. »Ne ciljamo na posamezne kraje zaradi teh podatkov. Odzivamo se glede na vrsto dogodka, število obiskovalcev in oceno tveganja ter tudi glede na povabila organizatorjev,« pravi sogovornica.
Festivalska sezona in nova tveganja
Pred začetkom poletne festivalske sezone se ponovno odpira vprašanje uporabe prepovedanih drog med mladimi. V DrogArtu pojasnjujejo, da so prisotni na številnih glasbenih in mladinskih dogodkih. »Poskušamo biti prisotni na čim več nočnih dogodkih, kjer sodelujemo s terenskimi ekipami in obiskovalce informiramo ter delimo preventivna gradiva. Na nekaterih dogodkih imamo tudi tako imenovane umiritvene oziroma varne sobe, kjer lahko ljudje pod nadzorom naših sodelavcev počakajo, če imajo težave zaradi čezmerne uporabe alkohola ali drog in ne potrebujejo bolnišnične oskrbe,« dejavnosti opiše Paševa.
Na festivalih sodelujejo tudi organizatorji. Direktor festivala Kamfest Goran Završnik poudarja, da z DrogArtom redno sodelujejo in da bodo prisotni tudi letos. Podobno sodelovanje je bilo vzpostavljeno tudi na nedavnem festivalu ŠKK v kamniški Barutani. Po njegovih opažanjih mladi na festivalih ne posegajo zgolj po kokainu, temveč vse pogosteje eksperimentirajo tudi z različnimi sintetičnimi in psihedeličnimi substancami. Med njimi izpostavlja DMT.
DMT oziroma dimetiltriptamin je močna psihedelična snov, ki povzroča intenzivne spremembe zaznavanja, halucinacije in spremenjena stanja zavesti. Učinki so lahko zelo intenzivni in nepredvidljivi, zato strokovnjaki opozarjajo na previdnost ter na tveganja za duševno zdravje, predvsem pri mladih in pri osebah z že obstoječimi psihičnimi težavami.