Prispevek za dolgotrajno oskrbo se v skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi obvezno obračunava od 1. julija lani. Zakon določa za upokojence višino prispevka v znesku enega odstotka neto pokojnine, za delavce in delodajalce pa v znesku enega odstotka bruto plače. Tisti, ki so samozaposleni, plačajo dva odstotka. Gre za nov socialni steber, ki temelji na solidarnosti in v praksi recimo pomeni, da bodo položnice za varovance v domovih za starejše nižje za več sto evrov. Opozicija je na drugi strani kritizirala predvsem postopno uvajanje zakona, saj kljub začetku vplačevanja po več kot pol leta storitve še vedno niso vse na voljo.
Gibanje Svoboda
Ne. Po več desetletjih čakanja smo končno vzpostavili javni, solidaren in univerzalen sistem dolgotrajne oskrbe. Namenjen je predvsem našim babicam in dedkom, ljudem, ki so gradili to državo in si zaslužijo dostojno in varno starost. Gre za enega največjih korakov k pravičnejši in bolj vključujoči družbi v zadnjih desetletjih. Z rekordnimi investicijami v domove za starejše po vsej Sloveniji omogočamo, da staranje ni breme, temveč pravica. Položnice za institucionalno varstvo so danes od 200 do 800 evrov nižje, kar občutno razbremenjuje družine. To je naložba v družbo, ki zna poskrbeti za svoje ljudi.
Dnevnikova ocena konkretnosti: 3/3
SDS
V Slovenski demokratski stranki smo že večkrat poudarili, da bomo plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence ukinili. Za preostale pa vsaj zamrznili, dokler se storitev ne bo izvajala v celoti. Spomnimo, več kot pol leta že plačujemo ta novi davek, storitev pa je večini še vedno nedostopna. Dolgotrajna oskrba bi namreč prvenstveno morala biti namenjena temu, da starejši čim dlje živijo v svojem domačem okolju.
Dnevnikova ocena konkretnosti: 3/3
SD
Socialni demokrati ukinitve prispevka ne podpiramo. Prispevek za dolgotrajno oskrbo predstavlja sistemski vir financiranja, ki edini lahko zagotovi enako in pravično dostopnost storitev, ki jih starejši potrebujejo za dostojno starost. S staranjem prebivalstva bodo stroški dolgotrajne oskrbe le še naraščali. Če bi prispevek ukinili, bi bili uporabniki in njihovi svojci prisiljeni večino storitev dolgotrajne oskrbe plačevati iz lastnega žepa. Da bo dolgotrajna oskrba v prihodnje resnično zaživela, bo treba predvsem zagotoviti zadostno število ustrezno usposobljenega kadra in mu zagotoviti tudi primerno plačilo.
Dnevnikova ocena konkretnosti: 3/3
NSi
Da, za upokojence in za zavezance, ki plačujejo dvojno, takoj. Kar zadeva ostale zavezance, je treba ugotoviti dejanski obseg zbranih sredstev ZZZS in dejansko porabo sredstev za izvajanje vseh storitev dolgotrajne oskrbe. Te se po zaslugi aktualne vlade in ministra za solidarno prihodnost zdaj izvajajo v zelo omejenem obsegu, zato zanesljivih podatkov o potrebnih sredstvih ni. Obstajajo tudi podatki o nenamenski porabi sredstev za dolgotrajno oskrbo (na primer prerazporeditev okoli 102 milijonov evrov z ZZZS na ZPIZ za dodatek za pomoč in postrežbo). Tudi na konkretno zastavljena vprašanja z ministrstva dobivamo samo pavšalne odgovore.
Dnevnikova ocena konkretnosti: 3/3
Levica in Vesna
Ne. Prispevek za dolgotrajno oskrbo je edino zagotovilo za stabilno delovanje javnega sistema dostopnih storitev. Omogoča brezplačno dolgotrajno oskrbo, e-oskrbo ter nižje položnice v domovih za starejše. Njegovo ukinitev zagovarjajo predvsem predstavniki zasebnih interesov, ki bi skrb za starejše radi preoblikovali v plačljive tržne storitve. To bi pomenilo višje stroške za uporabnike in izključevanje tistih, ki si oskrbe ne bi mogli privoščiti. Prispevek varuje javni interes in dostopnost za vse.
Dnevnikova ocena konkretnosti: 3/3
Demokrati
Dolgotrajna oskrba je nujna, a sistem mora biti učinkovit in pregleden. Popolna ukinitev, brez temeljitega pregleda sistema in načrta financiranja, bi bremenila socialno varnost na dolgi rok. Problematično je to, da se trenutno zahteva plačilo prispevka, medtem ko storitve še niso v celoti vzpostavljene, in da denar ni dovolj namensko porabljen za storitve, ki naj bi jih prispevek financiral. Ljudje morajo vedeti, kaj plačujejo in kaj dobijo. Namesto popolne ukinitve predlagamo prilagoditev višine prispevka ter njegovo bolj jasno povezavo s konkretno izvedbo in dostopnostjo storitev.
Dnevnikova ocena konkretnosti: 3/3
Resnica
Da. Država mora poskrbeti za ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo in nimajo ustreznih dohodkov, ki bi jim to omogočali. A rešitev ni v tem, da z dodatnimi dajatvami obremenimo gospodarstvo, temveč v smotrnejši in učinkovitejši porabi dajatev, ki jih država že prejema od državljanov. Lahko bi takoj ukinili ministrstvo za solidarno prihodnost. S prispevki in davki država že pobere polovico ustvarjenega in duši gospodarstvo. Tako kot v gospodinjstvu tudi v državi velja – ne moreš porabiti več, kot imaš. Vsak zna porabiti več, kot zasluži, umetnost pa je pravično razporediti to, kar imamo.
Dnevnikova ocena konkretnosti: 3/3
Prerod
Ukinitve prispevka za dolgotrajno oskrbo ne podpiramo. Predstavlja ključen in stabilen vir financiranja sistema, ki ga starajoča se družba nujno potrebuje. Namesto ukinjanja mora država zagotoviti, da se zbrana sredstva porabijo učinkovito in da so vse pravice ter storitve dolgotrajne oskrbe dejansko dostopne v vseh regijah in pregledno predstavljene ljudem. Sistem mora biti poenostavljen, da uporabniki vedo, do katerih storitev in kdaj so upravičeni. Treba je izboljšati izvajanje, nadzor in organizacijo sistema. Sistem dolgotrajne oskrbe mora biti vzpostavljen celovito, z vključeno geriatrijo in paliativno oskrbo.
Dnevnikova ocena konkretnosti: 3/3