Prenovljeni zakon določa, da bo najnižje nadomestilo plače od 1. januarja 2026 znašalo najmanj 70 odstotkov bruto minimalne plače, najvišje pa 130 odstotkov bruto minimalne plače. Osnova za izračun nadomestila ostaja enaka, in sicer 80 odstotkov povprečja zadnjih osmih plač, prav tako tudi upravičenost do nadomestila ter trajanje te pravice glede na dolžino zaposlitve, in sicer dva meseca za brezposelne pod 30 let, če so bili dve leti pred odpovedjo pogodbe zaposleni vsaj šest mesecev, oziroma od tri do največ 25 mesecev za vse preostale brezposelne osebe glede na trajanje njihove zaposlitve.
Ohranja se tudi višina denarnega nadomestila glede na čas uživanja te pravice, in sicer se prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo izplačuje v višini 50 odstotkov od osnove, vendar pri tem ne sme biti nižje od prej omenjenih 70 odstotkov bruto minimalne plače. Ob sedanji višini minimalne plače, ki trenutno znaša 1277,72 evra bruto, bo to pomenilo skok najnižjega nadomestila s sedanjih 530,19 evra na 894,40 evra bruto, najvišje nadomestilo pa se bo zvišalo z 892,50 evra na 1661,04 evra bruto.
Ukinitev »mostu do upokojitve«
Pri tako imenovanem mostu do upokojitve, ki je omogočal predčasni odhod s trga dela, prihaja do zaostritve. Do zdaj so bili brezposelni, ki so stari 57 let ali več oziroma imajo 35 let zavarovalne dobe, upravičeni do 25-mesečnega prejemanja denarnega nadomestila že na podlagi desetmesečne zaposlitve v zadnjih dveh letih, zaradi česar je pogosto prihajalo do veriženja te pravice. Po novem bodo morali biti za ponovno uveljavitev pravice do 25-mesečnega nadomestila v zadnjih dveh letih zaposleni vsaj 16 mesecev ter dopolniti starost 57 let in imeti 37 let zavarovalne dobe. Na ministrstvu za delo zagotavljajo, da bo za socialno varnost tistih, ki izgubijo zaposlitev tri leta ali manj pred upokojitvijo, poskrbljeno, saj bodo lahko še vedno dobri dve leti prejemali nadomestilo, nato pa imeli še eno leto plačane prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Starejši od 59 let, ki so prejemniki denarnega nadomestila za brezposelnost, bodo po novem upravičeni tudi do spodbude za zaposlovanje. Tistim, ki bodo sklenili delovno razmerje s polnim delovnim časom pri delodajalcu, ki ni njegov zadnji delodajalec pred nastankom brezposelnosti, in če ne gre za povezano družbo zadnjega delodajalca, bo zavod za zaposlovanje do izteka obdobja, za katero jim je bila pravica priznana, vendar največ še 12 mesecev po zaposlitvi, mesečno izplačeval spodbudo za zaposlitev v višini 40 odstotkov od mesečnega neto zneska denarnega nadomestila, priznanega na dan sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
Uvedba sistema 80/90/100
Starejšim delavcem, ki so dopolnili 58 let ali imajo 35 let pokojninske dobe, se ob soglasju z delodajalcem omogoča opravljanje dela s krajšim delovnim časom. Po shemi 80/90/100 bo lahko delal 80 odstotkov polnega delovnega časa, prejemal 90 odstotkov plače, od katere so plačani vsi davki in prispevki, prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa bo imel plačane 100-odstotno, kot če bi delal polni delovni čas, tako da vključitev v ukrep ne bo vplivala na osnovo za odmero pokojnine.
Glede pogoja starosti je določeno prehodno obdobje: v letih 2026 in 2027 bo ukrep veljal za delavca, ki tega leta dopolni starost 58 let, nato se bo pogoj starosti vsako leto zvišal za tri mesece, dokler ne bo v letu 2035 dosegel 60 let. Delavcem, ki bi delali po tej shemi, je prepovedano odrejanje nadurnega dela, prav tako pa delavec pri istem delodajalcu ne sme opravljati dela na podlagi civilne pogodbe. Delavec lahko sicer izkoristi pravico do izplačila dela pokojnine v sorazmernem deležu glede na dejansko delovno obveznost.
Večja možnost začasnega ali občasnega dela upokojencev
Pri začasnem ali občasnem delu upokojencev se sproščajo dosedanje omejitve glede dovoljenega mesečnega in letnega števila ur ter najvišjega letnega koledarskega dohodka. Medtem ko je bilo do zdaj to delo omejeno na 60 ur mesečno, ga bo po novem mogoče opravljati 85 ur na mesec. Najvišji dovoljeni zaslužek upokojencev pri začasnem ali občasnem delu pa bo po novem omejen na dvanajst minimalnih plač.
Spremembe so tudi na področju javnih del. Za dela, ki zahtevajo nižjo ali srednjo poklicno izobrazbo, se plačilo udeležencev ohranja na ravni minimalne plače, za dela, ki zahtevajo višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo, pa se plačilo zvišuje – za 5. raven izobrazbe za pet odstotkov, za 6. in 7. raven za 15 odstotkov in za 8. raven za 25 odstotkov.
Na področju agencijskega dela se dopolnjuje opredelitev dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku in določa posebne pogoje za opravljanje dejavnosti posredovanja delavcev, bančna garancija pa se zvišuje s 30.000 evrov na 100.000 evrov. Za opravljanje dejavnosti je določen dodaten pogoj, po katerem mora imeti pravna ali fizična oseba, ki ima sedež v drugi državi članici EU, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ustanovljeno podružnico na območju Republike Slovenije.
Novela zakona o urejanju trga dela prinaša tudi spremembe na področju sodelovanja zavoda za zaposlovanje z delodajalci. Zavod bo lahko po novem zavrnil posredovanje delavcev tudi delodajalcem, ki jim je bilo v upravnem postopku izrečeno opozorilo ali zoper katere je bil uveden prekrškovni postopek pri inšpektoratu za delo ali finančni upravi (Furs), ter tistim, pri katerih je zavod izrekel ukrepe v nadzoru nad izpolnjevanjem sprejetih pogodbenih obveznosti in namensko porabo sredstev aktivne politike zaposlovanja. Sicer pa bo zavod za zaposlovanje (poleg študentskih servisov) po novem lahko polnopravno opravljal tudi posredovanje študentskega dela.