Odločitev, da nadgradnje Onkološkega inštituta ne bo, je po besedah ministra za zdravje Tadeja Ostrca dokončna. Na ministrstvu za zdravje napovedujejo nove prostore na drugi lokaciji, a za zdaj ni znano niti, kdaj in kje bi se lahko ta gradnja začela. Analiza obstoječega stanja še poteka, so nam minuli teden sporočili z ministrstva, izpostavljajo tudi, da lahko umeščanje v prostor traja kar nekaj časa. »Šele potem se lahko pristopi k projektiranju, naročilu za izbor izvajalca in nazadnje gradnji. Zaradi tega do odločitve glede lokacije novih prostorov ni mogoče opredeliti časovnice,« so zapisali.

Kratkoročne rešitve morajo po oceni ministrstva za zdravje temeljiti zlasti na optimizaciji in iskanju notranjih rezerv. »Dolgoročno rešitev predstavlja zagotovitev novih prostorov,« so poudarili. Na ministrstvu izpostavljajo, da se v Mariboru končuje projekt nadgradnje prostorov oddelka za onkologijo. V uporabi so štirje novi obsevalniki, so poudarili, od dodatnih mariborskih zmogljivosti pa si obetajo razbremenitev Onkološkega inštituta v Ljubljani. »Tudi nadzidava objekta H in gradnja objekta R v okviru Onkološkega inštituta Ljubljana bi trajala nekaj časa in torej ne bi šlo ravno za kratkoročno rešitev, ki bi čez noč prinesla drastične spremembe oziroma dodatne prostore,« so pristavili na ministrstvu.

Breme raka narašča, potrebe bolnikov pa ne morejo čakati na konec dolgotrajnih investicijskih postopkov.

 

Onkološki inštitut

Negotovost, ki jih skrbi

»Nad odločitvijo smo presenečeni in razočarani,« so sporočili z Onkološkega inštituta. Načrtovana nadzidava stavbe H in gradnja novega objekta R sta bili predvideni kot pomembna srednjeročna rešitev, s katero bi vsaj delno omilili dolgoletno prostorsko stisko Onkološkega inštituta Ljubljana, so poudarili. Kot so spomnili, v bolnišnici že vrsto let opozarjajo, da bo za dolgoročno reševanje prostorske problematike potrebna gradnja novega inštituta na drugi lokaciji. Takšno usmeritev še vedno podpirajo. Skrb vzbujajoče pa je, da je bil opuščen že načrtovani projekt širitve, medtem ko za novo investicijo še ni določena niti lokacija, posledično pa tudi ne časovnica izvedbe, ugotavljajo na Onkološkem inštitutu. »Breme raka narašča, potrebe bolnikov pa ne morejo čakati na konec dolgotrajnih investicijskih postopkov,« ugotavljajo. Na Onkološkem inštitutu upajo, da bo ustanovitelj (v tej vlogi so aktualne oblasti., op. p.) ponovno preučil njihovo prostorsko stisko in prepoznal, da so v najkrajšem možnem času nujni konkretni koraki za gradnjo predvidene nadzidave in prizidka oziroma novega Onkološkega inštituta.

Glede na izkušnje z dolgotrajnimi postopki načrtovanja in izvajanja velikih investicijskih projektov v zdravstvu jih negotovost skrbi, ne skrivajo v bolnišnici. »Breme raka se iz leta v leto povečuje, potrebe po onkoloških obravnavah naraščajo in z napredkom zdravljenja postajajo vedno bolj kompleksne,« so poudarili. Na Onkološkem inštitutu, ki ga vodi Zlata Štiblar Kisič, še vedno poudarjajo, da bi načrtovano širitev nujno potrebovali. Možnosti prostorskih prilagoditev v okviru obstoječih objektov so že izkoristili, so zatrdili, zaradi pomanjkanja prostora pa so bili leta 2021 primorani del dejavnosti preseliti v najete prostore zunaj inštituta. »Prostorskim omejitvam se prilagajamo tudi z različnimi organizacijskimi ukrepi, med drugim z deljenjem delovnih prostorov in delom od doma, kjer narava dela to dopušča,« so pojasnili. Prostorska problematika ni zgolj organizacijske narave, so dodali. Analiza izrabe prostorov iz leta 2022 je pokazala, da so številne bolniške sobe premajhne, da primanjkuje specialističnih ambulant ter da so prostori za nekatere oblike zdravljenja in podporne dejavnosti neustrezni ali nezadostni, so izpostavili.

Takšnih primanjkljajev ni mogoče odpraviti zgolj z reorganizacijo dela ali učinkovitejšo izrabo obstoječih prostorov, ugotavljajo v osrednji ustanovi za zdravljenje raka. »Organizacijske prilagoditve so lahko del vsakodnevnega obvladovanja razmer, ne morejo pa nadomestiti ustreznih prostorskih zmogljivosti, ki jih zahteva sodobna onkološka obravnava,« so ocenili. Vse večjega razkoraka med potrebami in razpoložljivimi prostorskimi zmogljivostmi ne morejo reševati zgolj z dodatnim prilagajanjem zaposlenih, so prepričani na Onkološkem inštitutu. Prostorska stiska je posledica dolgoletnega zaostajanja investicij za dejanskimi potrebami onkološke dejavnosti, so spomnili. Že pred več kot 25 leti, ko je bilo v Sloveniji približno 8600 novih primerov raka, je bila načrtovana gradnja takratnega novega Onkološkega inštituta Ljubljana v dveh fazah, so spomnili, a ni bila druga faza nikoli izvedena. »Danes v Sloveniji zboli za rakom že več kot 19.000 ljudi na leto, potrebe po diagnostiki, zdravljenju in drugih oblikah onkološke obravnave pa se še povečujejo,« so dodali.

Najprej so bile predrage ponudbe, potem so kazali na cene energentov

Da so zavrnili vse ponudbe, so iz urada za investicije v zdravstvo, ki deluje pod okriljem ministrstva za zdravje, sporočili septembra. Ministrstvo za zdravje se je sklicevalo na spremembo prioritet in tudi na na geostrateške razmere ter s tem povezane rasti cen energentov, gradbenih materialov in življenjskih stroškov. Ocenjevalo je tudi, da do končne odločitve o novi lokaciji bolnišnice ni utemeljeno vlagati denarja v širitev na obstoječi. Vlada Roberta Goloba je za nadzidavo in gradnjo na Zaloški cesti leta 2025 predvidela 42,8 milijona evrov, a so prvotne ponudbe v zdravstvenem resorju na začetku letošnjega leta zavrnili na račun previsokih cen.

Širitvi bolnišnice na obstoječi lokaciji so se sicer odpovedali šele z zadnjimi potezami. »Gre za to, da kot minister za zdravje odgovorno dajem denar v tiste investicije, ki so smotrne in ki prinašajo največje koristi za bolnike,« je minuli teden dejal Ostrc. Po njegovih besedah je potreben večji Onkološki inštitut, a je treba problematiko rešiti celostno in ne z »mini nadgradnjami«.

Poročali smo že, da so do dogajanja kritični v organizacijah bolnikov z rakom, kirurg Erik Brecelj pa je opozoril, da bo to vplivalo na dostopnost zdravljenja. Opustitev načrtov o nadzidavi in gradnji na Zaloški cesti po njegovi oceni pelje v stanje, ko ne bodo imeli dovolj prostora in pogojev za zdravljenje bolnikov. 

Začetek gradnje gorenjske bolnišnice pričakujejo leta 2029

Medtem ko o novem Onkološkem inštitutu še ni veliko znanega, na ministrstvu za zdravje ocenjujejo, da se bo lahko gradnja gorenjske regijske bolnišnice začela leta 2029. Trenutno jo umeščajo v prostor, so pojasnili na ministrstvu za zdravje, podrobni prostorski načrt pa pripravlja Mestna občina Kranj. Po sprejetju prostorskega načrta bo treba izvesti še arhitekturni natečaj, projektiranje in javno naročilo za izbor izvajalca, so našteli.

Priporočamo