Uvedba tako imenovane razvojne kapice, ki je del prejšnji teden v DZ sprejetega interventnega zakona za razvoj Slovenije, je v zadnjih tednih sprožila veliko hude krvi. Predlagatelji ukrepa, poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, poudarjajo, da Slovenija sodi med države z visoko obremenitvijo dela in da bi razvojna kapica pomagala zadržati najbolj iskane strokovnjake ter privabiti visokokvalificiran kader iz tujine. Kritiki iz vrst odhajajoče koalicije, sindikatov in nevladnih organizacij pa opozarjajo, da bi največ koristi od ukrepa imel predvsem ozek vrh najbolje plačanih zaposlenih, zlasti menedžment in vodstva velikih podjetij, medtem ko širši del zaposlenih od spremembe ne bi imel neposrednih koristi.
Razvojna oziroma nekoč imenovana socialna kapica pomeni, da bi se socialni in pokojninski prispevki na enak način, kot jih plačujejo vsi zaposleni, plačevali le do 7500 evrov bruto mesečne plače. Od tega zneska naprej bi bile plače oproščene plačila prispevkov. Pri tem znesku se ne bi upoštevala zgolj osnovna plača iz pogodbe, ampak celoten bruto dohodek iz delovnega razmerja, vključno z dodatki, delovno uspešnostjo, dežurstvi in drugimi izplačili, ki so vključena v osnovo za prispevke. Če bi imel zaposleni na primer 9000 evrov bruto plače, bi se prispevki obračunali le do višine 7500 evrov, od preostanka pa ne več. Dohodnina bi se še vedno obračunavala kot do zdaj. Plača v višini 7500 evrov bruto v praksi za samskega zaposlenega brez otrok sicer znaša med 4450 in 4700 evri neto mesečno, skupni strošek delodajalca pa približno 8700 evrov.
Plačo nad 7500 evri prejema le dober odstotek zaposlenih
Po podatkih strukturne statistike plač za delo v oktobru 2025, ki jih je sredi prejšnjega meseca objavil državni statistični urad Surs, je mesečno bruto plačo, višjo od 7500 evrov, prejelo 1,3 odstotka zaposlenih – 40 odstotkov od tega v javnem sektorju, 60 odstotkov pa v zasebnem. Na ministrstvu za javno upravo (MJU) so ob tem za MMC pojasnili, da je letos januarja bruto plačo, višjo od 7500 evrov, prejelo 3610 zaposlenih v javnem sektorju.
Najvišje plače so bile v finančni in zavarovalniški dejavnosti, kjer je odstotek najbolj plačanih dobil več kot 12.000 evrov bruto. V rudarstvu je odstotek najbolj plačanih prejemal več kot 11.600 evrov, v energetskem sektorju več kot 11.100 evrov, v zdravstvu več kot 10.605 evrov, v informatiki in telekomunikacijah več kot 10.387 evrov, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih pa več kot 9132 evrov. Mejo 7500 evrov bruto je odstotek zaposlenih presegel tudi v trgovini in v predelovalnih ter nepremičninskih dejavnostih.
Še bolj natančne podatke o številu morebitnih upravičencev do razvojne kapice bi se sicer dalo razbrati iz dopisa, ki ga je odboru DZ v tem mesecu poslal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V njem je pri oceni škode oziroma manjših prilivov v zdravstveno blagajno navedel 13.750 upravičencev.
Povprečna plača nad zneskom kapice le med direktorji
Čeprav naj bi razvojna kapica po navedbah predlagateljev znižala davčno obremenitev najbolj produktivnih kadrov, med katerimi si javnost večinoma predstavlja inženirje in računalniške strokovnjake, pa natančnejši podatki Sursa kažejo precej drugačno sliko. Pregled po poklicnih skupinah pokaže, da je bilo med prejemniki bruto plače, višje od 7500 evrov, največ zdravnikov, menedžerjev za splošne poslovne funkcije ter za trženje, prodajo in razvoj, generalnih direktorjev in članov uprav družb …
Povprečno plačo, višjo od 7500 evrov bruto, so oktobra lani prejemali le generalni direktorji in člani uprav družb, in sicer v višini 10.093 evrov. Med tiste z dohodki, višjimi od razvojne kapice, sodijo še izvršni in finančni direktorji ter vodilni kadri v velikih domačih ali mednarodnih družbah. Posebej izrazito je to v energetiki, bančništvu, zavarovalništvu, farmaciji in telekomunikacijah. V energetiki, ki že sicer sodi med najbolje plačane dejavnosti v Sloveniji, so med takšnimi zaposlenimi predvsem vodilni kadri v družbah, kot so Petrol, GEN-I, HSE ali Eles, pa tudi trgovci z energenti ter najbolj specializiran inženirski kader. Precejšen delež najvišjih plač je tudi v finančnem in zavarovalniškem sektorju. Med prejemniki takšnih dohodkov so vodstva bank in zavarovalnic, investicijski bančniki, upravljalci skladov, aktuarji ter višji finančni analitiki.
Največ plač nad 7500 evri je med zdravniki
Največji delež zaposlenih nad pragom razvojne kapice po podatkih Sursa sicer predstavljajo zdravniki (0,3 odstotka med vsemi zaposlenimi), predvsem specialisti z veliko količino dežurstev in nadur. Pri teh pogosto ne gre za osnovno plačo v višini 7500 evrov, temveč za kombinacijo osnovne plače, dodatkov za pripravljenost, dežurstev in nadurnega dela. Med najbolje plačanimi so zlasti kirurgi, anesteziologi, radiologi in predstojniki večjih oddelkov. Povprečna plača zdravnikov je sicer po podatkih Sursa oktobra lani znašala 6572 evrov bruto.
IT-sektor je med bolje plačanimi panogami v državi, vendar je delež zaposlenih s plačo nad 7500 evri bruto precej manjši kot med direktorji in zdravniki. Strokovnjaki za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo so bili oktobra lani v povprečju plačani po 3568 evrov bruto, še najbolje sistemski analitiki (4004 evre bruto). Nad prag razvojne kapice se uvrščajo predvsem vodje razvoja, nekateri sistemski arhitekti, specialisti za umetno inteligenco in najbolj iskani strokovnjaki v mednarodnih podjetjih.
Podobno velja za inženirje. Inženirji in tehnologi v industriji in proizvodnji so po podatkih Sursa oktobra lani povprečno prejemali 3278 evrov bruto, od tega največ inženirji telekomunikacij: 3936 evrov bruto.
GZS predlaga postopno zniževanje kapice
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudarjajo, da razvojno kapico pozna večina držav v EU, ki Sloveniji zaradi tega za kadre na najbolj zahtevnih delovnih mestih bistveno lažje konkurirajo. Po njihovi oceni je konkurenčnost odvisna od tega, ali lahko podjetja in institucije v Sloveniji zadržijo ter ustrezno nagradijo ljudi, ki so nosilci odločanja in zahtevnega vodenja podjetij in procesov, ljudi, ki razvijajo storitve, produkte in inovacije. »Dejstvo je, da je slovenska obremenitev dela na najvišjih ravneh previsoka in da to slabša našo sposobnost zadržati ter privabiti ključne kadre z visoko dodano vrednostjo,« opozarjajo. Na GZS se strinjajo, da bi kapica, kot je zapisana v interventnem zakonu, v Sloveniji vplivala le na omejeno število prejemnikov plač (višjih od 7500 evrov). »A ravno to je problem, saj to pomeni, da Slovenija ni dovolj privlačno poslovno okolje za višje plačana delovna mesta. Z drugačno politiko bomo okolici dali signal, da si želimo ustvariti pogoje, s katerimi želimo k nam privabiti razvojne centre in predstavništva tujih podjetij ter preprečiti odselitve uprav iz Slovenije,« ocenjujejo na GZS.
Po njihovem mnenju je pomembno, da je ukrep zasnovan premišljeno, fiskalno vzdržno in kot del širšega paketa za dvig produktivnosti. Zato so v svojem gospodarskem programu Made in Slovenia 2035 predlagali postopno uvedbo kapice – v letu 2027 bi jo najprej določili pri štirikratniku povprečne bruto plače (9600 evrov) in jo nato do leta 2030 postopno zniževali do 2,5-kratnika povprečne plače oziroma na 6000 evrov.