Na območju Mekinj pri Kamniku poteka priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za gradnjo nove soseske oskrbovanih stanovanj, za katero stoji investitor Prva hiša. Projekt predvideva zgraditev 226 stanovanj za starejše ter spremljajoče skupne programe, med drugim center aktivnosti, namenjen druženju in vključevanju stanovalcev v lokalno skupnost. Medtem ko investitor in projektanti poudarjajo javni interes, prilagajanje starajoči se družbi in skrbno umeščanje v prostor, del lokalne javnosti opozarja na prekomerno pozidavo, vplive na kulturno dediščino in prometno obremenitev kraja.
Projekt je zasnoval arhitekt in odgovorni projektant Miha Volgemut, ki poudarja, da je bila priprava zasnove podprta z obsežnimi analizami prostora. Po njegovih besedah Mekinje niso zgolj območje za gradnjo, temveč prostor s pomembnimi kulturnimi, zgodovinskimi in družbenimi vrednotami. »Območje smo pred začetkom načrtovanja temeljito analizirali. Mekinje niso samo fizični prostor, ampak nosilec kulturnih, zgodovinskih in družbenih vrednot,« poudarja Volgemut. Projekt se pripravlja v okviru veljavnega občinskega prostorskega načrta Občine Kamnik, območje pa je že od leta 2015 opredeljeno kot stavbno zemljišče za razvoj centralnih dejavnosti. Trenutni postopek OPPN po navedbah občine ne spreminja namenske rabe prostora, temveč določa podrobnejše pogoje za njegovo urejanje.
Poseg v občutljiv prostor
Posebna pozornost je pri načrtovanju namenjena bližini dveh pomembnih kulturnih spomenikov – mekinjskega samostana in Prašnikarjevega dvorca. Projektanti poudarjajo, da so upoštevali smernice zavoda za varstvo kulturne dediščine in ministrstva za kulturo. Po Volgemutovih besedah so višine objektov podrejene Prašnikarjevemu dvorcu, volumni pa mekinjskemu samostanu. Prav tako naj bi zmanjšali faktor zazidanosti z dopustnih 0,5 na 0,35, kar naj bi omogočilo več odprtih in zelenih površin med objekti. Nova soseska bo sestavljena iz desetih stavbnih volumnov različnih velikosti. Poleg stanovanj je predviden tudi približno 500 kvadratnih metrov velik center aktivnosti, ki naj bi služil tako stanovalcem kot širši lokalni skupnosti. »To bo srce novega naselja in prostor druženja za stanovalce ter druge prebivalce Kamnika,« pravi projektant.
Občina: Odločanje temelji na strokovnih podlagah
Na Občini Kamnik poudarjajo, da postopek priprave OPPN vodijo skladno z zakonodajo ter na podlagi strokovnih podlag in mnenj pristojnih institucij. »Vprašanja, povezana z varovanjem kulturne dediščine, prometno ureditvijo, komunalno infrastrukturo, varstvom okolja in drugimi strokovnimi področji, v postopku presojajo pristojni nosilci urejanja prostora in strokovne službe, ki za posamezna področja podajajo usmeritve, pogoje in mnenja,« pojasnjujejo na občini. Dodajajo tudi, da so bila za območje že pridobljena kulturnovarstvena mnenja in smernice pristojnih institucij, medtem ko se na področju prometa in infrastrukture še pripravljajo strokovne podlage, ki bodo preverile ustreznost predvidenih rešitev. Občina poudarja, da se odločitev ne sprejema na podlagi posameznih interesov, temveč na podlagi zakonodaje in strokovnih presoj. Javnosti bo v nadaljnjih fazah postopka omogočeno sodelovanje v okviru javne razgrnitve, vse prejete pripombe pa bodo strokovno obravnavane.
Lokalna iniciativa opozarja na prekomerno pozidavo
Največ pomislekov prihaja iz lokalne iniciative, ki napoveduje, da bo svoje ugovore podala tudi v času javne razgrnitve prostorskega akta. Po njihovem mnenju predlagani OPPN ne sledi temeljnim usmeritvam občinskega prostorskega načrta glede umeščanja večstanovanjskih sosesk v prostor. Menijo, da se pod krinko gradnje oskrbovanih stanovanj dejansko načrtuje preobsežna pozidava brez zagotovljene zdravstvene in oskrbne podpore, ki bi takšni stanovanjski soseski dajala vsebinski smisel. Posebej opozarjajo na omejitve prometne in družbene infrastrukture v Mekinjah. »Cestna in družbena infrastruktura ne dopuščata dodatne prekomerne obremenitve kraja Mekinje,« navajajo v svojih pripombah.
Kritični so tudi do arhitekturne zasnove projekta. Po njihovem mnenju je načrtovana pozidava neskladna z obstoječo podobo kraja, kjer prevladujejo enodružinske hiše manjših gabaritov. Po oceni iniciative bi načrtovani objekti trajno posegli v spomeniško zaščiteno primestno območje in bistveno spremenili veduto Kamnika. »Načrtovana gradnja na dvignjenem primestnem platoju bo s svojo dominanco stoletni videz mesta povsem spremenila,« opozarjajo.
Projektant zavrača očitke
Volgemut na kritike odgovarja, da so številni pomisleki razumljivi, vendar opozarja na razliko med strokovnimi presojami in javnimi ocenami. »Težava nastane, ko se posamezna mnenja in trditve predstavljajo kot dejstva, še preden so zaključeni vsi strokovni postopki in preveritve,« pravi. Poudarja, da je OPPN eden najzahtevnejših instrumentov prostorskega načrtovanja in vključuje preverjanje prometnih, infrastrukturnih, okoljskih, krajinskih in kulturnovarstvenih vidikov. Projekt naj bi bil v več kot dveh letih razvoja večkrat prilagojen na podlagi pripomb pristojnih institucij. Glede prometnih obremenitev poudarja, da oskrbovana stanovanja ustvarjajo bistveno manj dnevnih migracij kot klasična večstanovanjska gradnja. »Takšna oblika bivanja ustvarja manj prometa in manj vsakodnevnih migracij, zato ne pričakujemo pomembnejšega vpliva na prometne razmere v kraju,« ocenjuje.
Potrebe starajoče se družbe
Projektant meni, da razprava ne bi smela ostati omejena zgolj na vplive v neposredni okolici, temveč bi morala upoštevati tudi širše demografske trende. Slovenija se namreč sooča z izrazitim staranjem prebivalstva, zato postajajo oskrbovana stanovanja vse pomembnejši del stanovanjske in socialne politike. Takšna stanovanja starejšim omogočajo samostojnejše bivanje, hkrati pa naj bi zmanjšala pritisk na institucionalne oblike oskrbe. »Takšne oblike bivanja starejšim omogočajo, da ostanejo aktivni, samostojni in vključeni v lokalno skupnost,« poudarja Volgemut. Po njegovem mnenju lahko projekt prispeva tudi k večji dostopnosti stanovanj za mlajše generacije, saj starejši prebivalci pogosto živijo v večjih stanovanjih ali hišah, ki po selitvi na trg ponovno vstopijo v ponudbo.
