V skladu z zakonom o lokalnih volitvah lahko bodisi kandidata za župana predlaga stranka v občini bodisi posameznik kandidira samostojno, pri čemer mora zbrati najmanj en odstotek podpisov podpore od števila volilcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000. Enako velja tudi za svetniške kandidate.

Kot pojasnjuje Simona Kukovič, profesorica na Fakulteti za uporabne družbene študije na Univerzi v Novi Gorici, kandidatura s podporo volilcev kandidatu omogoča, da se izpostavi ter poudari svojo lokalno prepoznavnost in podporo občanov, ne da bi se vezal na strankarsko oznako. Ob tem dodaja, da je zbiranje podpisov težja pot, saj mora posameznik ljudi prepričati, da ga podprejo, še preden vstopi v obdobje volilne kampanje.

»Po drugi strani kandidatura s podporo stranke prinese organizacijsko in kadrovsko podporo, širšo politično mrežo ter dostop do strankarske infrastrukture, pa tudi virov (takšnih in drugačnih),« dodaja Kukovič.

V skladu z zakonom o političnih strankah so namreč stranke, ki so vložile kandidaturo na zadnjih volitvah za občinski svet, upravičene do sredstev iz proračuna lokalne skupnosti sorazmerno s številom prejetih glasov. To sicer velja za stranke, ki so na volitvah prejele najmanj polovico števila glasov, potrebnih za izvolitev enega člana sveta lokalne skupnosti, ki ga dobimo, če število veljavnih glasov delimo s številom mest v občinskem svetu. Višina sredstev, ki jih stranka prejme iz občinskega proračuna, ne sme presegati 0,6 odstotka sredstev, ki jih ima občina zagotovljenih za izvajanje svojih ustavnih in zakonskih nalog v dotičnem proračunskem letu. Poleg tega stranka lahko svoje delovanje in kampanjo financira s pomočjo zbiranja članarin in prostovoljnih donacij fizičnih oseb.

V skladu z zakonom o političnih strankah so namreč stranke, ki so vložile kandidaturo na zadnjih volitvah za občinski svet, upravičene do sredstev iz proračuna lokalne skupnosti sorazmerno s številom prejetih glasov.

A prednosti kandidature s politično stranko niso zgolj finančne ali kadrovske narave. Za ustanovitev stranke je namreč treba zbrati podpise najmanj 200 polnoletnih državljank in državljanov, torej petino zahtevanih glasov, ki jih posameznik potrebuje denimo za kandidaturo za župana v ljubljanski občini. Takšno taktiko sta uporabila tudi nekdanja predsednica državnega zbora iz vrst Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič in nekdanji premier Anton Rop, ki sta ustanovila stranko Ljubljana smo vsi.

V primeru, da se kandidat odloči za ustanovitev stranke, mora to storiti vsaj dva meseca pred volitvami. Kot so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, mora registrski organ odločbo o vpisu politične stranke v register izdati in stranki vročiti čim prej, najpozneje pa v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo za začetek postopka. Nato stranka lahko predlaga svojega kandidata za županske in svetniške funkcije, a mora to storiti najpozneje mesec dni pred volitvami, letos je to do 15. oktobra.

Najava kandidature za župana Ljubljane2.9.2026 - mag. Urška Klakočar Zupančič in dr. Anton Rop - izjava za medije pred jesenskimi volitvamiFoto: Luka Cjuha

Urška Klakočar Zupančič in Anton Rop sta se odločila, da se v župansko borbo v Ljubljani podata s pomočjo stranke Ljubljana smo vsi. Foto: Luka Cjuha

Zbiranje podpisov kot predvolilna kampanja

Po drugi strani kandidatura s podporo skupine volilcev služi kot nekakšna promocija pred uradno volilno kampanjo, ki se začne mesec dni pred volitvami. V skladu z rokovnikom volilnih opravil, ki ga je sprejela državna volilna komisija (DVK), so se volilna opravila začela 7. septembra, s tem dnem pa se je lahko začelo tudi zbiranje podpisov v podporo kandidaturam. Kukovič ob tem pojasnjuje, da zbiranje podpisov omogoči neposreden stik z občani in poveča prepoznavnost, zato ima lahko tudi predvolilni učinek, kljub temu da je osnovni namen zbiranja podpisov izkazovanje podpore za vložitev kandidature.

»Če pogledamo statistične podatke zadnjih nekaj volitev, hitro ugotovimo, da število nestrankarskih županov narašča, in lahko bi rekli, da je kandidatura s podporo volilcev postala nekakšen recept za zmago. Imamo precej odmevne primere, ko so nekateri sedanji župani, ki so sicer politično profilirani ali celo vidni člani etabliranih političnih strank, na lokalnih volitvah kandidirali s podporo volilcev. Seveda v takih primerih ne moremo govoriti o neodvisnih, temveč o nestrankarskih kandidatih oziroma v primeru izvolitve nestrankarskih županov,« še dodaja.

V Združenju neodvisnih županj in županov več članov povezanih s političnimi strankami

Iz registra političnih strank je med drugim razvidno, da je vanj vpisanih več političnih strank, povezanih s trenutnimi župani in županjami, ki so sicer člani Združenja neodvisnih županj in županov. Združenje v svojem statutu navaja, »da je član oziroma članica združenja lahko oseba, ki opravlja funkcijo županje oziroma župana občine, in sicer neodvisno …«. Kot so nam pojasnili, so se v združenju dogovorili, da bodo za neodvisne imeli tiste župane, ki so aktivni znotraj strank ali list na lokalni ravni. Dodali so, da je »v preteklosti več članov in članic kandidiralo na lokalnih volitvah s politično stranko (Zagorje, Koper, Domžale in drugi), nobena od teh političnih strank pa ni kandidirala na državni ali evropski ravni in ni bila članica kakšne širše politične grupacije. Tako lahko naši člani kandidirajo kot neodvisni kandidati ali jih imenujejo stranke, ki delujejo v zgornjih okvirih.« Med člani združenja, ki so povezani z registriranimi političnimi strankami, so poleg hrastniškega župana Marka Funkla še trenutni župan Celja Matija Kovač, županja Domžal Renata Kosec, župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan, koprski župan Aleš Bržan in župan občine Laško Marko Šantej. Avgusta lani je sedem slovenskih županov, članov združenja, ustanovilo stranko, imenovano Zveza list lokalnih skupnosti, Skupnost. Januarja letos je predsednik stranke Marko Funkl sporočil, da se stranka zaradi prešibke strukture na lokalni ravni marčevskih državnozborskih volitev ne bo udeležila.

Kljub temu število ustanovljenih strank v primerjavi z volilnim letom 2022 narašča. Po podatkih notranjega ministrstva je bilo letos registriranih 13 političnih strank, leta 2022 pa sedem. Skupno je sicer v register vpisanih okrog 100 političnih strank. Kot pojasnjuje Kukovič, obstaja več primerov, ko je lokalna lista po ustanovitvi prerasla v registrirano politično stranko, predvsem zaradi lažjega vlaganja kandidatur. Ob tem dodaja, da imajo v Sloveniji politične stranke negativen prizvok, kar je eden od razlogov, da so na lokalnih volitvah pogosto uspešni kandidati, ki nastopajo s podporo volilcev.

Stranka lahko priskoči na pomoč

Ob podrobnejšem pregledu registra političnih strank je tako mogoče ugotoviti, da se posamezni kandidati odločijo za ustanovitev stranke, prek katere bi lahko kandidirali, in sočasno za zbiranje podpisov. Trenutna podžupanja občine Kamnik Romana Učakar, ki se bo na tokratnih lokalnih volitvah potegovala za župansko mesto, je julija ustanovila stranko Lista Romane Učakar. Kljub temu v teh dneh na stojnici zbira podpise podpore.

Kot je navedla, se je za zbiranje podpisov podpore odločila zavestno, saj je kljub podpori Liste Romane Učakar želela, da njeno kandidaturo neposredno podprejo tudi občanke in občani Kamnika. Dodala je, da je zbiranje podpisov zanjo ob enem priložnost za neposreden stik z ljudmi.

Po drugi strani kandidatura s podporo skupine volilcev služi kot nekakšna promocija pred uradno volilno kampanjo, ki se začne mesec dni pred volitvami.

Podobno se je svoje kandidature lotil tudi župan občine Hrastnik Marko Funkl, ki je v registru političnih strank naveden kot zastopnik stranke Marko Funkl in lista Naš Hrastnik. Kot so navedli v stranki, so se po 16 letih delovanja liste odločili za formalizacijo liste in registracijo politične stranke, ki bo delovala le na območju občine Hrastnik. Dodali so, da si kandidat za župana želi širšo podporo strank in list, a ker zakon formalne oblike koalicije stranke in liste ne omogoča, omogoča pa koalicijo več strank, so se odločili, da bo Marko Funkl skupen kandidat liste mladih in stranke. Zato so se tudi odločili, da kandidaturo za župana vložijo s podporo volilk in volilcev.

Takšna kombinacija načinov kandidature tako za župansko kot svetniško funkcijo kandidatu v obdobju vlaganja te omogoča, da opravlja terensko delo še pred uradnim začetkom predvolilne kampanje, medtem ko stranka igra nekakšno varovalko, v primeru, da podpisov ne bi zbral v zahtevanem času. 

Obrazci brez natančnih navedkov kandidatov

Podpise v podporo kandidatu volilni upravičenci v volilni enoti sicer oddajo z enotnim obrazcem, na katerem navedejo svoje podatke ter občino, v kateri kandidira posameznik, ki ga želijo podpreti. Obrazec torej ne vključuje neposredne navedbe, katerega kandidata je podprl volilni upravičenec, kar dopušča možnost predajanja podpisov ali celo trgovanja z njimi. Na državni volilni komisiji so na vprašanje, ali so v preteklosti zaznali takšne zlorabe, odgovorili, da s podatki o morebitnem trgovanju, prenašanju ali odstopanju obrazcev podpore volilcev med kandidati oziroma o primerih presežnega zbiranja podpor ne razpolagajo, saj da je presoja zakonitosti posameznih kandidatur in podpornih postopkov v pristojnosti občinskih volilnih komisij v okviru kandidacijskega postopka. Na ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ob tem dodajajo, da se v primeru, ko predlagatelj predloži več podpisov od zahtevanega števila, pri kandidaturi zabeleži in arhivira dejansko število podpor, ne minimalno število.

Priporočamo