Na čelu skupine tridesetih sopodpisnikov prve ustavne pritožbe je Keber, sicer nekdanji minister za zdravje, zadnja leta pa aktiven v različnih državljanskih in nevladnih iniciativah.
Kot so sporočili medijem, menijo, da je prišlo do nedemokratičnega posega v volilni proces pred volitvami v državni zbor. Kot pravijo, je za presojo svobodnih volitev pomembno ne le, ali so bili glasovi pravilno prešteti, temveč tudi, ali so bili pogoji za oblikovanje volilne volje pošteni in zaščiteni.
Predlagajo, da ustavno sodišče pridobi vse relevantne podatke pristojnih državnih organov, tudi tiste, do katerih pritožniki sami ne moremo dostopati. Gre predvsem za podatke o naravi, obsegu, času, naročnikih in učinkih morebitnega tujega vplivanja ter o tem, ali so državni organi pred volitvami in po njih sprejeli zadostne ukrepe za zaščito volilnega procesa.
Želijo, da bi ustavno sodišče pritožbo obravnavalo prednostno in odgovorilo na vprašanje, ali je bila integriteta volilnega procesa ohranjena.
Med podpisniki vložene pritožbe so poleg Kebra še: Sanja Fidler, Vesna Vuk Godina, Spomenka Hribar, Matjaž Hanžek, Hajdeja Iglič, Polona Jamnik, Janez Jančar, Bogomir Kovač, Tamara Lah, Bojana Leskovar, Leon Magdalenc, Svetlana Makarovič, Janez Markeš, Vlado Miheljak, Vinko Möderndorfer, Boris A. Novak, Dragan Petrovec, Dušan Plut, Božo Repe, Rudi Rizman, Blaž Rozman, Svetlana Slapšak, Slavko Splichal, Darko Štrajn, Matej Šurc, Niko Toš, Boris Vezjak in Slavoj Žižek.
Zadnji del volilne kampanje pred marčnimi parlamentarnimi volitvami je namreč močno zaznamovala anonimna objava na skrivaj posnetih pogovorov z vidnimi Slovenci, ki so jih zvabili na lažne poslovne sestanke. Način, kako je do tega prišlo, je soroden načinu, ki ga uporablja zasebna tuja obveščevalna služba Black Cube, katere predstavniki so se mudili tudi v Sloveniji. Zato je del politike in civilne družbe ocenil, da je prišlo do tujega vpliva na marčne parlamentarne volitve.
Pritožba Nikolovskega
Raperja in režiserja Nikolovskega, ki je marca kandidiral za poslanca na listi Svobode, pri vložitvi ustavne pritožbe podpirajo tudi v tej stranki. Kot so pojasnili, pa stranka ni vlagateljica pritožbe niti ne izpodbija volitev.
Nikolovski v pritožbi želi, da ustavno sodišče razveljavi zapisnik Državne volilne komisije, v katerem ta ugotavlja rezultate volitev, ter zadrži imenovanje poslancev aktualnega državnega zbora in da sodišče zadrži imenovanje nove vlade.