Ko je odvetnik Peter Kobentar svojo stranko, tujega državljana, zastopal na koprskem okrožnem sodišču, je oba zmotilo, da mora imeti obtoženi pripornik na sodišču vklenjene tudi noge. Pravosodna policista sta jima pojasnila, da so takšna navodila vodstva, med koprskimi zaporniki in priporniki pa naj bi se razširila »javna skrivnost«, da tuje obtožence in zapornike ob privedbah na sodišče čaka tudi vklepanje nog. V nasprotju z domačini, za katere naj bi veljali ugodnejši pogoji z zgolj vklenjenimi rokami.
V vodstvu slovenskih zaporov zanikajo, da bi bila strogost pri vklepanju povezana z državljanstvom obtoženca. Je pa res, da je ravno v koprskem zaporu vedno več priprtih tujcev, ki jim je sodišče pripor odredilo prav zaradi begosumnosti in ne drugih pripornih razlogov, kot sta ponovitvena nevarnost in vplivanje na priče.
Večina priporov zaradi begosumnosti
V upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pojasnjujejo, da je v letih 2018 in 2019 v koprskem zaporu naraslo število pripornikov s tujim državljanstvom. Večina jih je osumljena prepovedanega prehajanja meje, kar pomeni, da gre za tihotapce migrantov. Koprsko okrožje je za migrante namreč geografsko najkrajša pot iz Hrvaške do želene Italije in s tem zahodne Evrope.
»Ključno za pripravo varnostne ocene posamezne zaprte osebe so razpoložljivi podatki, ki so pri navedeni skupini zaprtih oseb omejeni in jih je težko preverjati. Soočali smo se tudi s primeri, ko je bilo ugotovljeno, da pri posamezniku ne drži niti podatek o imenu in priimku, ki je določen v sklepu o priporu. Slednji pa se v večini primerov glasi na begosumnost posameznika. Naša naloga je, da begosumne zaprte osebe obravnavamo tako, da storimo vse za preprečitev bega in zagotovimo, da sodišče lahko izvede sodni postopek,« o okoliščinah obravnave tujih pripornikov razlagajo v vodstvu slovenskih zaporov, kjer pa hkrati zanikajo, da bi bilo že zgolj tuje državljanstvo razlog za ostrejše ukrepe. »Razlog za vklepanje nog ni in ne more biti državljanstvo posameznika, ampak izključno njegova varnostna ocena, ki je individualizirana in dinamična. Med prestajanjem pripora ali zaporne kazni se glede na razpoložljive informacije o dejavnikih tveganj lahko spreminja.«
Načelo sorazmernosti
Vklepanje nog je sicer eden najbolj skrajnih ukrepov pri privedbah in prevozih zapornikov in pripornikov. Pri izbiri načina vklepanja morajo v zaporih upoštevati načelo sorazmernosti, ukrepe pa odrejajo glede na stopnjo begosumnosti, agresivnosti, samomorilne ogroženosti, pa tudi glede na telesne sposobnosti in spretnosti zaprtih.
Najbolj blag ukrep je vklepanje rok spredaj, nekoliko strožji pa kombinacija vklenjenih rok spredaj in hkratne vklenitve rok na pas, tako da zapornik oziroma pripornik rok ne more premikati. Takšen ukrep je tudi najpogostejši, vklepanje pa se lahko po potrebi še zaostri. Pazniki lahko zaporniku roke vklenejo tudi za hrbet. Če v zaporu ocenijo, da je obsojenec ali obdolženec izrazito nevaren ali begosumen, mu lahko vklenejo tudi noge. Dodatno mu lahko lisice na rokah povežejo še z lisicami na nogah.
Pravilnik o izvrševanju nalog in pooblastil pravosodnih policistov določa, da se način vklepanja obsojenca ali pripornika opredeli v odredbi za vklepanje. Vendar v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pravijo, da teh evidenc ne vodijo na način, iz katerega bi bilo mogoče razbrati, ali so tujci pogosteje deležni strožjih varnostnih ukrepov kot domačini. Kot pojasnjujejo, za tovrstno obdelavo podatkov niti nimajo pravne podlage.
