Ljubljanski sodniki od maja ne morejo več računati na nekatere videokonferenčne povezave s tujino. Eden izmed štirih različnih protokolov za povezovanje z drugimi lokacijami ne deluje, kar pomeni, da ljubljansko sodišče z nekaterimi sodišči v tujini ne more vzpostaviti povezave. »Delovanje videokonferenčne povezave ni odvisno od posamezne države, temveč je to specifika vsakega posameznega sodišča. Trenutno imamo največ težav z BiH,« pojasnjujejo na ljubljanskem sodišču. Ker videokonference z bosanskimi sodišči niso redkost, je to seveda težava.
Tako v Ljubljani ne morejo poskrbeti za zaslišanje priče, ki je pomembna za večji kazenski proces zaradi vojnega zločina v BiH. Čeprav je bila mednarodna pravna pomoč že odobrena, zaslišanje priče, ki živi v Sloveniji, ni mogoče. »Sramotimo se pred mednarodno pravosodno javnostjo,« je nezadovoljen tudi predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik.
Potrebe so se povečale za več kot štirikrat
»Ministrstvo za pravosodje je bilo seznanjeno z določenimi težavami pri vzpostavljanju videokonferenčnih povezav s tujimi sodišči. Vzrok teh težav naj sicer ne bi bil na strani samega videokonferenčnega sistema, ampak v omrežnih povezavah. V zvezi s tem smo skupaj z ministrstvom za javno upravo že opravili določena preverjanja, tako da rešitev pričakujemo kmalu,« pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu, kjer se zavedajo, da bo videokonferenčne sisteme treba posodobiti in tudi razširiti njihov nabor. To se je še posebej kaže v današnjem času, ki ga zaznamuje covid-19, saj so se potrebe po videokonferenčni opremi povečale za več kot štirikrat. Na pravosodnem ministrstvu nameravajo zato službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko predlagati tudi povečanje dodeljenih sredstev zaradi dodatnih potreb za nakup videokonferenčne opreme.
Tudi sicer bo sodstvo potrebovalo nove investicije, če želi ostati v koraku s časom ali vsaj ne preveč zaostajati za njim. Še ena velika težava, na katero opozarjajo na ljubljanskem okrožnem sodišču pa tudi drugod, je iztrošenost sistemov za zvokovno snemanje sodnih obravnav. Gre za rešitev, ki je pospešila potek glavnih obravnav. Če so morali sodniki včasih vse izrečeno povzemati in narekovati za zapisnik, lahko zdaj celotne obravnave ali vsaj njene pomembnejše dele posnamejo in se izrečeno na papir prelije naknadno. Snemalne naprave so bile večinoma nakupljene leta 2010, sistemsko vzdrževanje in servisiranje pa se je izvajalo še do leta 2015. Od takrat naprej zaplete rešujejo tehnični uslužbenci, naprave pa se vedno bolj kvarijo in otežujejo izvedbo glavnih obravnav, kar v praksi predvsem podaljša čas sojenja.
