Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je včeraj dejal, da smo tokrat na krizo bistveno bolj pripravljeni, kot smo bili ob začetku vojne v Ukrajini leta 2022, saj so v zadnjih letih vprašanju oskrbe namenjali več sistemske pozornosti. Slovenija ima na posameznih področjih že vzpostavljene pomembne mehanizme, med njimi sisteme blagovnih in varnostnih rezerv ter dobro upravljanje kritične infrastrukture, je navedel. »Naš sistem blagovnih rezerv je odlično pripravljen, to smo spoznali v teh tednih, in je tudi odporen proti takšnim krizam. Pa vendar vemo, da je ključno, da se država na motnje ne odziva šele takrat, ko do njih pride, ampak da je nanje čim bolje pripravljena.«
Možnost nižanja DDV
V izhodiščih za interventne ukrepe, s katerimi bi omejili posledice energetske krize, ki se napovedujejo zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu, je na področju kmetijstva možno opredeliti seznam osnovnih življenjskih potrebščin in nanje vezanih marž oziroma cen, prav tako je možno znižati davek na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. Seznam trenutno še pripravljajo. Za koliko bi se lahko DDV znižal, ni mogla povedati, ker se bodo o tem, tudi po pregledu stanja v sosednjih državah, še pogovarjali.
Z ukrepi se nameravajo pristojni lotiti tudi vprašanja zagotavljanja nemotene dobave kmetijske nafte, da bi se na terenu izognili situacijam iz preteklih tednov.
Posebne strateške zaloge
Na področju naftnih derivatov so predvideni natančnejše zbiranje podatkov o porabi po sektorjih in skupinah porabnikov ter o komercialnih zalogah, obvezno poročanje o motnjah pri preskrbi in možnost uvedbe diferencirane cene goriv, je povedal minister Kumer.
Na področju plina je predvidena možnost oblikovanja posebnih državnih strateških zalog plina z zakupom skladiščnih zmogljivosti v tujini, in sicer dodatno k obstoječim obveznostim dobaviteljev plina glede skladiščenja. Predvideni so ukrepi za določene odjemalce plina in elektrike, da bi bili ti manj izpostavljeni cenovnim nihanjem in bi se jim hkrati zagotovile zadostne količine plina in elektrike, med drugim s tri- do petletnimi pogodbami za 90 odstotkov potrebnih količin. Pri tem je predvidena garancijska shema pri SID banki za kreditno izpostavljenost odjemalcev za nakupe pri dobaviteljih. Glede na izhodišča bo uvedena možnost začasnega odstopa od posameznih standardov pri skladiščenju goriv, določeno strateško pomembno blago in storitve, okrepljene bodo logistične zmogljivosti in sprejeti ukrepi za varovanje skladišč ter distribucijskih sredstev in transporta strateško pomembnega blaga ali storitev, vključno z odzivanjem na hibridne grožnje.
Kmetijsko ministrstvo se bo s predstavniki kmetijsko gozdarske, gospodarske in trgovinske zbornice ter sindikata kmetov in zadružne zveze predvidoma sestalo v sredo. »Na osnovi sestanka in informacij, ki jih bomo prejeli z njihove strani, bomo nato pripravili primerne ukrepe,« je dejala Čalušićeva. Na tak način bi se radi po njenih besedah izognili situacijam iz preteklih kriznih razmer, ko nekateri ukrepi niso delovali ali pa so se »sistemi izkoriščali«. Glede konkretne časovnice uvedbe ukrepov pa je pojasnila, da bo ta znana v prihodnjih tednih.
Predstavniki gospodarstva, s katerimi se je Kumer sestal v torek, želijo med drugim čim hitrejše aktiviranje subvencioniranja cene elektrike za energetsko intenzivna podjetja v okviru evropskega mehanizma Cisaf in presojo sheme oprostitve določenih prispevkov na energente v primeru plina in elektrike pri evropski komisiji. Kumer je ocenil, da bi lahko vlada po najbolj ambiciozni časovnici predloge začela obravnavati prihodnji teden.
To niso že sprejete odločitve, temveč gre za nabor ukrepov, ki jih vlada ocenjuje kot primerne za namen zagotovitve energetske varnosti in zanesljivosti oskrbe v državi.