Septembra so v slovenskem zdravstvu zaznali zaznali eno okužbo z virusom Zahodnega Nila, oktobra pa dve. Vsi trije bolniki, ki jih je doletela omenjena okužba, so glede na pojasnila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) iz savinjske regije.
Javnosti o letošnjem obolevanju za vročico Zahodnega Nila, če odštejemo današnjo objavo oktobrske statistike o nalezljivih boleznih, niso obveščali. »Posebni ukrepi ob posameznem primeru niso predvideni,« so odločitev pojasnili na NIJZ. Vsako enoto darovane krvi v slovenskem zdravstvu že presejajo na morebitno okužbo z virusom Zahodnega Nila, ki bi lahko prek transfuzije ogrozil prejemnika, so spomnili. »S presejanjem tako zaščitimo najbolj ranljive posameznike, pri katerih je verjetnost resnega poteka in neugodnega izida okužbe z virusom Zahodnega Nila največja,« so poudarili.
Septembra so virus zaznali pri vranah
Septembra je odmevala potrditev virusa zahodnega Nila pri dveh vranah, eni v ljubljanski občini in drugi na območju Grosuplja. Ptice so v tem primeru v vlogi rezervoarja virusa, prenašajo pa ga komarji. Pri ljudeh so ga v Sloveniji nazadnje zaznali leta 2024, ko so ga potrdili pri posameznikih v pomurski in podravski regiji. Trije oboleli se niso okužili v tujini in med sabo niso bili povezani, so takrat pojasnjevali na NIJZ. Prvo akutno okužbo z omenjenim virusom so v Sloveniji potrdili leta 2013, leta 2018 pa so v štirih različnih slovenskih statističnih regijah potrdili štiri akutne avtohtone (gre za okužbe v bolnikovi domači državi, op.p.) nevroinvazivne oblike okužbe. Prisotnost virusa Zahodnega Nila pri komarjih je bila v Sloveniji prvič dokazana leta 2018, že prej pa so jo potrdili pri prostoživečih pticah, domačih fazanih in konjih.
Najvarneje je, da se ptic ne dotikamo, so na NIJZ zabičali že ob preteklih primerih okužb prebivalcev z virusom Zahodnega Nila. Če opazimo poginulo ptico na vrtu ali na balkonu, si na roko nadenemo plastično ali gumijasto rokavico in poginulo ptico odložimo v plastično vrečko, potem pa jo skupaj z rokavico odvržemo med splošne odpadke, so svetovali. Ljudem, ki bi odvrgli poginule ptice, so priporočili tudi, naj si roke zatem skrbno umijejo z milom in toplo vodo. Na svoji spletni strani izpostavljajo tudi ukrepe, ki zmanjšajo možnost za pike komarjev, na primer nošenje svetlih oblačil, ki naj pokrivajo čim večji del telesa, in uporabo repelentov. Pomembno je tudi odstranjevanje zastale vode v vazah ali podstavkih za rože, prav tako čiščenje morebitnih zamašenih žlebov.
Letošnja sezona virusa zahodnega Nila je v Evropi zajela tako velika območja kot še nikoli, so nedavno opozorili v Evropskem centru za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC). To velja tako za okužbe pri ljudeh kot pri živalih. Sredi oktobra so objavili podatek o 130 smrtih obolelih po okužbi z virusom Zahodnega Nila. Posebej veliko število okužb, tako pri ljudeh kot pri pticah, so zaznali v sosednji Italiji, veliko jih je tudi v Grčiji in Franciji, virus pa se je širil tudi proti evropskemu severu. Vrh obolevanja je bil avgusta in septembra, a so možne tudi dodatne okužbe, so pojasnili pri ECDC.
Kakšni so znaki?
Večina okuženih ljudi ne kaže znakov bolezni ali pa imajo znake, podobne gripi, navajajo na NIJZ. Med njimi so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. »V nekaterih primerih ima lahko bolezen hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema,« so dodali. Od okužbe do pojava bolezni običajno minejo od trije dnevi do dva tedna.
Pri ljudeh nad 50. letom in posameznikih z okrnjeno imunostjo je tveganje za hujši potek bolezni večji kot pri ostalih obolelih, imunost po okužbi pa je glede na pojasnila NIJZ najverjetneje dolgotrajna. Pri blagih oblikah bolezni zdravljenje ni potrebno in se spontano razrešijo, še navajajo, pri hudih oblikah pa bolniki običajno potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, bolnikom pa lahko pomagajo zdravila, ki lajšajo simptome bolezni in podprejo obolele organske sisteme. Cepiva, ki bi preprečilo okužbo z virusom Zahodnega Nila pri ljudeh, ni.