Na Brdu pri Kranju je včeraj potekal prvi koalicijski vrh v tem mandatu, na katerem so člani vlade in koalicijski poslanci pretresali normativni plan dela vlade do konca leta. Koalicija že viha rokave na področju zdravstva, kjer jih čaka več projektov in kjer se napovedujejo posegi v delovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kot izhaja že iz zapisanega v koalicijski pogodbi, gre pričakovati ukrepe v smeri rahljanja meje med javnim in zasebnim zdravstvom, pri čemer bi se lahko za denar zdravstvene blagajne po novem potegovali tudi čisti zasebniki.

Na področju infrastrukture medtem Janševi napovedujejo pospešitev obstoječih projektov, recimo tretjega pasu na avtocestah, in gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, s katerim se je zaradi afere o izigravanju volje ljudi z referendumom že opekla Golobova vlada, potem ko so v javnost prišle podrobnosti o dogovarjanju med poslancema SDS in Gibanja Svoboda. Med pomembnejšimi je za vlado Janeza Janše tudi področje kulture, kjer sta med prioritetnimi nalogami spremembi zakonov o medijih in o Radioteleviziji Slovenija (RTV SLO). »To je ena od tem, s katerimi se bosta vlada in državni zbor ukvarjala v letošnjem letu,« je glede medijskih zakonov v izjavi dejal v. d. direktorja vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Sebastjan Jeretič.

Precej kritik prejšnje vlade Roberta Goloba so v vrstah NSi in SLS nanizali že ob prihodu na koalicijski vrh, češ da je pustila »katastrofalno stanje« na ministrstvih, tako pri projektih kot na področju financ.

Na sestanku koalicije so sicer predstavniki vlade še ugotavljali, da bo prvih nekaj mesecev precej časa vzelo implementiranje evropskih direktiv, predvsem na področjih, kjer naj bi Slovenija zamujala in ji zato grozijo kazni. To je za novinarje izpostavil tudi Jeretič, ki je prav tako izpostavil področja financ, okolja in gospodarstva. Rebalans proračuna pa bo potrjen konec avgusta, je dodal. O »katastrofalnem« stanju javnih financ so sicer že ob prihodu spregovorili tudi drugi člani vlade oziroma koalicijski poslanci. »Slišim, da je zadeva kar katastrofalna, da so projekti slabo realizirani, financ pa ni, ter da primanjkljaj v proračunu znaša 1,2 milijarde evrov,« je povedal na primer vodja poslancev NSi, SLS in Fokusa Janez Žakelj.

Jeretič: Ključna bo enotnost koalicije

Spomnimo, da so prav v trojici strank, ki jih zastopa Žakelj, še pred formiranjem vlade in ob proračunskih opozorilih fiskalnega sveta skupaj z Demokrati in Resnico skozi državni zbor spravili interventni zakon za razvoj Slovenije, ki ni sporen le zaradi omnibusne pravne tehnike, ampak po ocenah pomeni tudi skoraj milijardo minusa za proračun. Nad zakonom sicer zaenkrat še visi referendumsko vprašanje. V koaliciji tozadevno pravijo, da so pripravljeni na referendumsko jesen. Obeta se namreč referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, o noveli zakona o lokalnih volitvah, o dopustnosti referenduma o interventnem zakonu pa mora, kot omenjeno, najprej presoditi ustavno sodišče.

Za ministrstvo za okolje in prostor so medtem ključni digitalizacija okoljskih postopkov, uskladitev podnebnega zakona z evropskimi pravili, podaljšanje rokov občinam za sprejetje prostorskih planov, na stanovanjskem področju pa učinkovitejše črpanje evropskih sredstev. Med glavnimi prioritetami ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve je področje dolgotrajne oskrbe in osebne asistence; predvsem ukinitev plačevanja prispevka za upokojence in pospešitev postopkov za izdajo odločb. Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj pa izpostavlja pripravo zakonodaje za ustanovitev pokrajin.

Na Brdu pri Kranju so se dogovorili tudi o protokolu učinkovite koordinacije med vlado in DZ ter začrtali plan dela. Normativni plan dela bo predvidoma prihodnji teden potrdila vlada, nato pa bo objavljen tudi javno, je povedal Jeretič. Vlada se bo do sredine avgusta sestajala na dopisnih sejah, naslednji koalicijski vrh pa bo že bolj vsebinski, konkretnih načrtov glede tega, kdaj bo sklican, pa še ni. Premier Janez Janša po Jeretičevih besedah ni imel kritik na začetno delovanje koalicije. Ta je po njegovih zagotovilih enotna, na srečanju pa so izpostavili tudi, da bo ravno enotnost koalicije bistvena za uspeh v tem mandatu. »Lahko se pričakuje napade na posameznega poslanca ali partnerja in bo to, da koalicija drži skupaj in da dobro komunicira, bistveno za realizacijo koalicijske pogodbe in izpolnitev obljub, ki so bile dane v kampanji,« je o prihodnjem delu vladne koalicije razmišljal Jeretič. 

Vztrajajo glede preiskovalnih komisij

V četrtek smo poročali, da so pravniki na seji poslovniške komisije, ki jo je sklicala opozicija, opozorili, da praksa, po kateri je koalicija ob asistenci Resnice že dvakrat preprečila ustanovitev opozicijskih preiskovalnih komisij, pomeni kršitev in zlorabo ustavnih določb. Poslanec trojčka okoli NSi Janez Žakelj je včeraj mnenja pravnikov komentiral rekoč, da koalicija vztraja pri stališču, da morajo vse preiskovalne komisije v tem mandatu delovati po istem zakonu ter da je treba pred njihovo ustanovitvijo počakati na razplet referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi. Dodal je, da je bivša predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v prejšnjem mandatu onemogočala ustanovitev preiskovalne komisije o Gen-I, pri tem pa, kljub poročanju medijev o tem, pristavil, da to ni nikogar skrbelo.

Priporočamo