Premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je včeraj s predsedniki SD, Demokratov, Levice in Vesne ter Resnice nadaljeval pogovore o oblikovanju nove vlade. V NSi so znova zavrnili vabilo, v SDS pa ga vnovič niso prejeli. Glavni sklep drugega povolilnega srečanja peterice strank v kontekstu sestave koalicije je, da bo relativna zmagovalka, stranka Gibanje Svoboda, do prihodnjega tedna pripravila osnutek koalicijske pogodbe. Potem bodo o njem najprej izpeljali individualne pogovore, nato pa bodo prvaki strank zopet sedli za skupno mizo.
Golob je po sestanku sicer na družbenih omrežjih k tej mizi znova pozval stranko NSi, izvedeli pa smo tudi, da je premier predsednikom strank včeraj v Kristalni palači dejal, da naj predlagajo svoje kandidate za predsednika državnega zbora. Novoizvoljeni poslanci bodo šefa DZ volili na konstitutivni seji novega sklica parlamenta, ki bo 10. aprila. Konstitutivno sejo do potrditve mandatov poslancem in izvolitve novega predsednika DZ sicer vodi najstarejši poslanec, to je Franc Križan iz stranke Demokrati Anžeta Logarja. Logar je ob tem dejal, da se Demokrati umikajo iz pogovorov o sestavi nove vlade, dokler Svoboda ne bo pripravila osnutka koalicijske pogodbe in dokler relativna zmagovalka volitev ne pove, kdo so sploh potencialni koalicijski partnerji.
Janša mora prepričati Stevanovićeve
Medtem ko so oči uprte v poskus Roberta Goloba, da sestavi mešano vlado, v ozadju tudi SDS Janeza Janše že šteje do 46. Po naših informacijah poslanci iz strank, ki so jeziček na tehtnici, prejemajo snubitvene klice. Pri čemer mora Janša, če k njegovim naravnim, programskim zaveznikom prištejemo NSi in Demokrate, predvsem prepričati Resnico. Takšna konstelacija bi lahko imela 48 sedežev v DZ. Na papirju ima tako prvak SDS v povolilni matematiki celo lažjo nalogo. Drži? »Glede na ekonomska pa tudi kulturno-ideološka stališča ni nobenega dvoma, da te stranke sodijo skupaj in da bi jim bilo v sedanji situaciji na papirju najlažje sestaviti vlado. V resnici Janši s tega vidika stranka Resnica predstavlja precej nizko oviro, tako da bi bilo čudno, če je ne bi poskusil preskočiti. V preteklosti je prvaku SDS že uspelo prepričati stranke, ki so bile bistveno bolj trdno pozicionirane in politično bolj izkušene,« analizira situacijo politični komentator Tadej Troha.
Prvak Resnice Zoran Stevanović medtem javno za zdaj ne odstopa od tega, da v Janševo vlado ne bodo šli, a kot izpostavi Troha, to samo po sebi ne izključuje morebitnega zunajkoalicijskega partnerstva. »Dlje ko ne bo mogoče sestaviti vlade, bolj verjetni bodo tovrstni scenariji. Možnost manjšinske Janševe vlade z zunanjo podporo Resnice bo na primer še posebej aktualna, ko in če pride do tretjega kroga sestavljanja vlade, v katerem ni več potrebnih 46 glasov za mandatarja. Po moji oceni Stevanovićeva volilna baza tudi ni tako zahtevna, da bi že vnaprej zavračala tovrstno zunanjo podporo Janševi vladi. Sploh ker bi takšna vlada bržkone izpolnila marsikatero programsko točko Resnice na področju gospodarstva oziroma davčne politike.«
Prav z vidika precejšnje verjetnosti takšnega scenarija, tako Troha, je treba gledati tudi na trenutno delovanje Roberta Goloba, ki dosedanje pogovore pelje zelo javno in transparentno. »Zakaj Golob to počne, kot to počne v zadnjih dneh? Ker je pritisk na stranke z desnega pola v tej zapleteni situaciji, ko bo javnost vse bolj pričakovala državotvorno sprejemanje kompromisov in iskanje rešitev za sodelovanje, eden izmed njegovih glavnih adutov. Stranke morajo v tem procesu namreč paziti, da se ne izkažejo kot popolni destruktorji. Tudi ali še posebej zaradi tega, ker jim je Golob, sploh ko govorimo o davkih, že stopil naproti. V tem smislu bo zanimivo videti, ali bodo pri NSi, kjer so se vkopali v svoji poziciji nesodelovanja s Svobodo, do zadnjega vztrajali pri zvestobi slovenski pomladi ali pa bodo vendarle spremenili taktiko in se skušali v javnosti pokazati kot tisti, ki so se ne le pripravljeni povezovati preko pola, pač pa so hkrati tisti, ki so prisilili levo sredino, da je postala veliko bolj desna. Da so torej Golobovi prav zaradi NSi spoznali, kako je bila njihova dosedanja politika napačna.«
Kakšno ceno je pripravljen plačati Golob?
Da je strategija Resnice prej kot ne ravno podpora manjšinski vladi, meni tudi politolog dr. Marko Hočevar. »Iz tistega, kar je doslej ob robu pogajanj povedal Zoran Stevanović, je bilo namreč razumeti, da oni v vlado ne bodo šli, a da lahko stranka tudi na druge načine doseže svoje programske točke. Kar kaže v smeri podpore manjšinski vladi. Pri čemer je programsko gledano Resnica na številnih področjih izjemno blizu SDS, vsekakor bolj kot Svobodi. Golob bi moral na drugi strani, če želi podporo tako Stevanovića kot Logarja, povsem na glavo obrniti politiko, ki jo je vodil zadnja štiri leta. Za trojček okoli NSi postaja namreč precej jasno, da za nobeno ceno ne bodo šli v vlado z Golobom.« Sogovornik z ljubljanske FDV zato ob robu pogajanj pravi, da je eno izmed ključnih vprašanj, kakšna je pravzaprav cena, ki jo je prvak Svobode še pripravljen plačati, da bi sestavil vlado.
Nekaj več manevrskega prostora z vidika prilagoditve strankinega kurza po mnenju Hočevarja Golobu omogoča potencialna velika kriza, ki se pripravlja. Saj da lahko spremembe v političnih usmeritvah predstavi kot nujno posledico sprememb v svetu. Je pa vprašanje, kako bodo to videli volilci, ki so Goloba vendarle volili tudi na podlagi poudarkov v odhajajoči vladi. Pri čemer Hočevar še izpostavi, da ima Golob v primeru, da se njegovi vladi tako ali drugače poleg SD priključijo Resnica in Demokrati, na papirju vseeno komaj 46 glasov. Na drugi strani pa jih ima Janša, če gre v vlado z NSi in Demokrati, že v izhodišču brez Resnice 43. V prid Janševi vladi govori tudi to, da državnemu svetu načeluje Marko Lotrič iz Fokusa, kar pomeni manj preglavic z vidika veta na odločitve parlamenta.
V luči tesnega sestavljanja večine na obeh straneh politične premice je po mnenju sogovornika vsekakor v nadaljevanju pričakovati številna politična »kupčkanja«. Dodatno dinamiko v pogajanja vnaša tudi včerajšnja izjava Logarja, da so se s stranko Resnica ter trojčkom NSi, SLS in Fokus pogovarjali o oblikovanju »nekakšnega sredinskega bloka«, ki bi bil z 20 poslanci lahko močan akter v politični aritmetiki. Kako in kaj točno to pomeni, sicer nismo izvedeli. Ni pa Logar izključil možnosti, da bi takšen blok skupno odločil, v katero koalicijo bi vstopil. Je pa že jasno, da takšen trojček seveda ni sredinski, ampak gospodarsko, socialno in kulturno izrazito desen politični blok. Ki bi kot tak, tako Hočevar, lahko šel v vlado le z Janšo.