Po oceni poslanske skupine Gibanja Svoboda gre pri zakonu o izvajanju nekaterih državnih nalog na Pošti za »odgovoren in uravnotežen korak k modernizaciji javne uprave«, ki krepi dostopnost storitev, hkrati pa ohranja zakonitost, nadzor in javni interes. Če bo zakon sprejet, bodo lahko državljani na pošti med drugim opravili prijavo na teoretični in praktični del vozniškega izpita, uredili postopke za pridobitev parkirne karte za invalide, pošta jim bo omogočila tudi osebno dopolnilno delo.
Poslanec Svobode Dušan Stojanovič je ob tem poudaril, da je cilj zakona povečati dostopnost storitev in razbremeniti upravne enote rutinskih opravil. Zaposleni na upravnih enotah bi se tako lahko bolj posvetili zahtevnejšim zadevam, kjer se kopičijo zaostanki. Ob tem je zagotovil, da zakon ne posega v pristojnosti upravnih enot in ne zmanjšuje njihove vloge. Stroški izvajanja zakona na Pošti Slovenije po njegovih ocenah znašajo približno 1,2 milijona evrov letno za delo, dodatnih 200.000 evrov pa bo namenjenih prilagoditvam informacijskih sistemov. Skupaj naj bi stroški v letu 2028, ko naj bi se zakon začel uporabljati, znašali 1,46 milijona evrov.
V SDS zakona ne bodo podprli. Poslanec Rado Gladek je izpostavil, da ljudje rešitve potrebujejo takoj, ne šele leta 2028. Po njegovih besedah je zakon v zakonodajni postopek prišel ravno v času, ko Pošta Slovenije skrajšuje delovni čas večine poslovalnic.
Podporo pa so zakonu napovedali v SD. Poslanec Soniboj Knežak je poudaril, da digitalizacija sama po sebi ne zagotavlja enake dostopnosti za vse, kar velja zlasti za starejše in za prebivalce manjših krajev.»Predlagani zakon predstavlja razumen, sorazmeren in uporaben organizacijski odgovor na omenjene izzive,« je dejal. V NSi zakon ocenjujejo kot nesistemski, a mu ne bodo nasprotovali. »Kljub temu lahko predlog prinese prebivalcem podeželja lažji dostop do nekaterih upravnih storitev in delno ublaži pritisk na ukinjanje poštnih poslovalnic,« je povedal poslanec Franc Medič.
Spremembe pri prevzemu pošiljk
Poštne poslovalnice se v zadnjem času soočajo z več spremembami. Poleg krajšega delovnega časa Pošta Slovenije v nekaterih mestih spreminja tudi sistem prevzema pošiljk. Na Jesenicah so denimo izročilno območje pošte Jesenice – Plavž (4271) priključili h glavni pošti Jesenice (4270). To pomeni, da morajo uporabniki v primeru neuspele vročitve na domu pošiljke prevzeti na glavni pošti. Kljub temu bo pošta na Plavžu še naprej nudila nekatere storitve, med drugim prevzem poštno ležečih pošiljk, uporabo poštnih predalov in prevzem paketov, če uporabniki to izberejo prek storitve Moja dostava – moja izbira ali portala MojaPošta oziroma če paket neposredno naslovijo na to pošto. Na Pošti Slovenije ob tem poudarjajo, da se število paketomatov povečuje, s čimer želijo izboljšati dostopnost storitev kljub organizacijskim spremembam.
Analiza Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS medtem kaže, da dostava pošiljk na domači naslov sicer ostaja prevladujoča, vendar se predvsem v urbanih okoljih povečuje delež alternativnih načinov prevzema paketov. Poštni trg se je v zadnjem desetletju zelo spremenil: obseg pisemske pošte upada, medtem ko količina paketov zaradi razmaha spletne trgovine narašča. To potrjujejo tudi podatki o strukturi prihodkov evropskih ponudnikov poštnih storitev v prvi polovici lanskega leta.
Po ugotovitvah evropskih regulatorjev se povečuje tudi dostava pošiljk izven doma, denimo v paketomate, pametne omarice, na pošte in druge prevzemne točke. Takšne rešitve so posebej pomembne v urbanih središčih, medtem ko lahko na podeželju vlogo prevzemnih mest prevzamejo bencinske črpalke ali lokalne trgovine.