Slovenske bolnišnice so v prvih petih mesecih leta skupaj ustvarile 21.601.926 evrov izgube. Minister za zdravje Tadej Ostrc je konec julija na novinarski konferenci ocenil, da bi lahko skupni primanjkljaj bolnišnic ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov do konca leta dosegel od 80 do 100 milijonov evrov. Največ izgube sta ustvarila oba univerzitetna klinična centra in ljubljanski onkološki inštitut.
Kot so danes sporočili z onkološkega inštituta, kjer so program stabilizacije poslovanja že posredovali ministrstvu, njihov cilj ostaja izravnano poslovanje v letu 2026. Za dosego tega cilja izvajajo sanacijske ukrepe tako na odhodkovni kot na prihodkovni strani.
Navedli so, da ključen del za končni poslovni izid predstavlja prihodkovna stran, ki ni v celoti v pristojnosti Onkološkega inštituta Ljubljana in je v pomembnem delu odvisna od ustreznega vrednotenja in financiranja zdravstvenih storitev s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Končni rezultat poslovanja bo zato v veliki meri odvisen tudi od realizacije teh sistemskih ukrepov, menijo.
"Onkološki inštitut Ljubljana bo torej izvedel ukrepe, ki so v njegovi pristojnosti, za doseganje izravnanega poslovanja pa bo ključno ustrezno sistemsko financiranje opravljenih zdravstvenih storitev," so navedli.
Minister Ostrc je danes pojasnil, da je kar nekaj bolnišnic ministrstvu že poslalo sanacijske načrte. "Mislim, da smo na precej dobri poti. Pomembno je bilo dati signal, da je treba v bolnišnicah začeti delati na sanacijskih ukrepih, iskati notranje rezerve in vire ter povečati produkcijo," je dejal na novinarski konferenci. Dodal je, da je za zdaj prej optimističen glede podatkov, ki so jih dobili.