Konec junija sta se slovenska in hrvaška mejna policija dogovorili, da po štirih letih ponovno uvedeta vsaka svojo kontrolno točko na mejnem prehodu Obrežje - Bregana. Predvidoma te dni bodo v vladi sprejeli osnutek dokumenta (dogovor s Hrvaško), ki je podlaga za to, da ukrep podaljšajo za nedoločen čas. Na policiji so zatrdili, da spremenjeni mejni režim nikakor ni povezan z arbitražno razsodbo in morebitnim stopnjevanjem pritiska.
Slovenija je na svojih – in tudi schengenskih – zunanjih mejah že aprila letos začela izvajati sistematično preverjanje potnikov, ker je od nje to zahtevala Evropska unija s svojimi uredbami. Enak sistematični okrepljeni nadzor je tedaj uvedla tudi Hrvaška. Spremembo smo občutili predvsem državljani, ki smo v dolgih kolonah in pozneje še v pasji vročini izgubljali živce. Nato sta državi začeli iskati rešitve in jih našli tik pred glavno turistično sezono. Tedaj sta obe mejni policiji spet spremenili način dela in znova uvedli predschengenskega.
2013: skupna kontrola za večjo pretočnost
Slovenija in Hrvaška sta julija leta 2013 sklenili dogovor o ureditvi skupnih mejnih kontrolnih točk na 31 mejnih prehodih. »Na ta način bomo potnikom omogočili hitrejši in preprostejši prestop državne meje, saj se bodo zaradi vstopne in izstopne kontrole obeh držav ustavili samo enkrat, in ne več štirikrat kot do zdaj,« so pred nekaj več kot štirimi leti sporočili slovenski mejni policisti. Z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo namreč ostaja meja med Slovenijo in Hrvaško še naprej zunanja schengenska meja in dokler je tako, »si bosta obe državi prizadevali za čim lažji prehod meje tako za državljane EU kot za druge potnike. Ukrep naj bi med drugim prispeval tudi k večji pretočnosti prometa med turistično sezono«. Tako je bilo leta 2013.
Skupni mejni nadzor je trajal do junija letos, nato pa sta obe policiji spet uvedli vsaka svojo nadzorno točko.
Med ukazanim sistematičnim nadzorom so, tako izhaja iz vladnega gradiva, ki so ga pripravili na notranjem ministrstvu, skupne nadzorne točke dobro delovale na manjših mejnih prehodih, saj so lahko vodje izmen tam hitro in učinkovito prilagajali delo, nekoliko težje pa je bilo usklajevanje na avtocestnih mejnih prehodih Gruškovje, Obrežje in Jelšane, kjer na pretočnost prometa vplivajo tudi cestna infrastruktura in »zlivanje« ter ponovno razvrščanje avtomobilov. »Izkazalo se je, da je pretočnost prometa na obeh avtocestnih mejnih prehodih, kjer skupni mejni nadzor ni uveden (Gruškovje, Jelšane, op. a.), lažje zagotavljati kot na Obrežju,« presenetljivo ugotavljajo na zunanjem ministrstvu.
Nasprotujoča si ukrepa – enake posledice
Enako pravijo na policiji: »Na mejnem prehodu Obrežje, ki je po številu potnikov med najbolj obremenjenimi v Sloveniji, je izvajanje sistematičnega mejnega nadzora v okviru skupnega mejnega nadzora povzročilo dodatne čakalne dobe.« Zato so hrvaški organi predlagali, da se med poletno turistično sezono prekine skupni mejni nadzor. Pozneje sta obe strani ugotovili, da ima novi (oziroma stari) režim, ko vsaka izvaja mejno kontrolo na svoji strani, »zelo pozitiven vpliv na pretočnost prometa, zagotavljanje visoke ravni varnosti zunanje meje pa ni ogroženo«. »Zato je bila sprejeta skupna odločitev, da se nadaljuje ta način dela tudi v prihodnje,« dodajajo na policiji.
To je presenetljivo, saj so do popolnoma enakih ugotovitev prišli julija 2013, ko so uvedli skupne kontrolne točke. Kako imata lahko torej dva nasprotujoča si ukrepa enake posledice? Tudi po matematičnem sklepanju dvakratno ustavljanje in preverjanje potnega lista ter dvakratna kontrola prej upočasnjuje pretočnost prometa, kot pa ga pospešuje. Tako na policiji kot na notranjem ministrstvu teh dilem niso natančneje pojasnili.
Iz vladnega gradiva tako izhaja le pojasnilo, zakaj dvojnega preverjanja ponovno ne uvedejo na vseh (večjih) mejnih prehodih. Na manjših mejnih prehodih je namreč »tako cestna infrastruktura kot infrastruktura mejnih prehodov usklajena; ker ni možnosti dodatnega odpiranja stez, so vodje izmen ali policisti takoj lahko začeli prilagojeno izvajanje nadzora s ciljem razbremenitve prometa v smeri, kjer ga je bilo več. Prav tako na številnih manjših mejnih prehodih velja omejitev tovornega prometa, kar omogoča hitrejše preglede vozil,« so zapisali na notranjem ministrstvu.
