Število oseb s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo z zdravili, se je lani zvišalo na 135.874, kar je za 5192 oz. štiri odstotke več kot leto prej in za 29.556 oz. 28 odstotkov več kot v letu 2015, je na današnji novinarski konferenci dejala glavna koordinatorica Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni Jelka Zaletel. Z osebami, ki zdravil ne jemljejo, pa se je skupno število oseb z diagnosticirano sladkorno boleznijo po ocenah NIJZ povzpelo na 159.800, kar je za 6100 več kot leta 2024 in za 34.800 več kot leta 2015.
Sladkorna bolezen tipa 2 se lahko pojavi neopazno in dolgo ostane skrita, saj ne boli. Medtem lahko privede do kroničnih zapletov, kot so miokardni infarkt, možganska kap, slepota, odpoved ledvic, celo amputacija noge, je pojasnila Zaletel.
NIJZ: Pomembno je pravočasno odkrivanje bolezni
S pravočasnim odkritjem in doslednim zdravljenjem je zaplete moč preprečiti ali jih za dlje časa odložiti. So pa ti, kot kažejo podatki, pogostejši pri starejših. Tako je bilo leta 2025 644 hospitalizacij zaradi srčnega infarkta, od tega 472 starejših od 65 let, 801 hospitalizacija zaradi možganske kapi, od tega 682 starejših od 65 let, 267 amputacij noge nad gležnjem, od tega 209 pri starejših od 65 let, so navedli na NIJZ.
Zaletel je predstavila tudi projekt Skupaj odkrivajmo sladkorno. V okviru projekta bodo prebivalce na NIJZ spodbujali, da z reševanjem preprostega vprašalnika FINDRISK preverijo svoje tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 in svojega osebnega zdravnika obiščejo, če zberejo 15 točk ali več. "Če je seštevek 15 točk ali več, je tveganje, da v naslednjih 10 letih zbolite za sladkorno bolezen, 50 odstotkov. Če je število točk 15 ali več, obstaja tudi že velika možnost, da pri vas že obstaja neodkrita sladkorna bolezen," je pojasnila. Vprašalnik je dostopen na spletni povezavi: https://www.sta.si/qybrGM.
Dejavniki tveganja
Med dejavnike tveganja po navedbah NIJZ sodijo starost 45 let ali več, čezmerna telesna teža ali debelost, sladkorna bolezen v ožji družini, visok krvni tlak ali zvišane maščobe v krvi, premalo gibanja in sladkorna bolezen v nosečnosti ali porodna teža otroka, višja od štiri kilograme.
Medicinska sestra edukatorka Jana Klavs je opozorila, da mora odkrivanje sladkorne bolezni tipa 2 temeljiti na strokovno utemeljenih in standardiziranih postopkih in ne na naključnih meritvah, ki lahko človeku povzročijo nepotreben strah in ali pa tudi občutek lažne varnosti.
"Raven sladkorja v krvi se čez dan spreminja glede na mnoge dejavnike, med drugim glede na telesno dejavnost, prehrano in čas meritve. Ena sama naključna meritev, ki je vzeta spotoma na sejmu ali na prireditvi, ne omogoča zanesljive presoje, ali ima posameznik sladkorno bolezen," je dejala Klavs.