Preden je konec minulega tedna Dejan Prešiček po dobrih štirih mesecih dela ponudil svoj odstop z mesta kulturnega ministra, je v obrambi pred očitki o šikaniranju večkrat omenil, da je bilo v letu 2017 na kulturnem ministrstvu vloženih kar 74 prijav zaradi mobinga. »Od takrat, ko smo mi prevzeli funkcije, pa ni bilo nobene,« je dejal prejšnji teden. Ta podatek je pozneje omenil tudi predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan, v ponedeljek pa tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Ko je sporočil, da bo ponujeni odstop sprejel, je uslužbencem ministrstva in sindikatu dejal, naj ne odpirajo šampanjcev, saj jih čaka veliko dela in veliko samorefleksije. »Ne moremo mimo dejstva, da je bilo v letu 2017, se pravi v prejšnjem mandatu, vloženih 74 prijav mobinga,« je dejal. »Tega zagotovo ni kriv ta minister.«
Na enem ministrstvu 101 prijava, na drugih 10
Podatki, ki so jih v teh dneh pripravila ministrstva, so res izredno skrb vzbujajoči. Na vladi, ministrstvih in organih v sestavi naj bi bilo od leta 2017 skupno 193 prijav mobinga, od tega naj bi bilo 71 prijav v vojski in policiji, ki imata skupno okoli 15.000 zaposlenih. Če izvzamemo vse organe v sestavi, ima 16 ožjih ministrstev skupno okoli pet tisoč zaposlenih, njihovi zaposleni pa naj bi mobing prijavili 111-krat. Delež kulturnega ministrstva pri tem naj bi bil torej ogromen, saj ima samo 146 zaposlenih in ti naj bi v letu 2017 mobing prijavili kar 74-krat, lani 25-krat ter v letošnjem letu dvakrat.
Med poizvedovanjem o razmerah med zaposlenimi v prejšnjem mandatu, ko sta ministrstvo za kulturo vodila Julijana Bizjak Mlakar in Tone Peršak iz Demokratične stranke upokojencev, pa smo ugotovili, da gre za razlike v štetju prijav. Na kulturnem ministrstvu so namreč kot prijave mobinga šteli »prijave«, ki naj bi jih zaposleni zaupali Minki Jerebič, tamkajšnji svetovalki za pomoč in informiranje zaposlenih, ki so žrtve trpinčenja. Na več drugih ministrstvih so nam potrdili, da so kot prijave mobinga šteli primere, ko so domnevne žrtve mobinga o svojih primerih obvestile predstojnike oziroma ministre.
Preklinjanje in zmerjanje med zaposlenimi
Minka Jerebič nam je pojasnila, da na kulturnem ministrstvu v zadnjih letih ni nihče obvestil ministra ali ministrice, da je žrtev mobinga. Če bi torej prijave mobinga šteli enako kot na drugih ministrstvih, tam ni bilo nobene. »Če bi takšno obvestilo prejela, bi imenovala neodvisno komisijo, kot predvideva uredba o varovanju dostojnosti zaposlenih,« je dejalaJulijana Bizjak Mlakar, podobno je povedal tudi Tone Peršak. Oba sta tudi poudarila, da problem mobinga jemljeta zelo resno.
Minka Jerebič je medtem zatrdila, da so bili medosebni odnosi in delovne razmere na ministrstvu za kulturo v prejšnjem mandatu zelo slabi. To nam je neuradno potrdilo tudi več nekdanjih in sedanjih uslužbencev ministrstva, pri tem pa jih je več izpostavilo podobne vzroke. Dejali so, da se je v zadnjih letih obremenitev posameznih delavcev zelo povečala, saj so bila to leta varčevanja, redka prosta delovna mesta pa naj bi zasedali ljudje po političnih in ne meritokratskih kriterijih. Istočasno so birokratski postopki postajali vse bolj zapleteni in obsežni. Najbolj zaostreni naj bi bili odnosi v skupinah, ki skrbijo za razpise in kulturno dediščino, torej tam, kjer delijo velika finančna sredstva in so zato pod velikim pritiskom. Konflikti naj bi se dogajali predvsem med sodelavci, ki so zaposleni na podobnih delovnih mestih, in ne toliko med vodstvom in podrejenimi. Zaposleni naj bi v medsebojni komunikaciji pogosto uporabljali kletvice in zmerljivke.
Nihče od naših sogovornikov, niti Minka Jerebič, ni neposredne krivde pripisal prejšnjemu ministru ali ministrici. Zato se postavlja vprašanje, zakaj se nanju ni obrnil nihče od domnevnih žrtev mobinga, še posebej ker Minka Jerebič ocenjuje, da je bilo kar tri četrtine »prijav« utemeljenih.
Svetovalka je pojasnila, da je o dveh primerih, ne da bi razkrila imena domnevnih žrtev in storilcev, obvestila upravo za enake možnosti na ministrstvu za delo, v odgovor pa naj bi dobila le zelo splošne nasvete. »Morda so zaradi takšnih odgovorov zaposleni ocenili, da ne morejo doseči veliko, in zato niso informirali ministrov,« je dejala Jerebičeva.
