Otrok iz Slovenije, pri katerem so zdravniki ob prebavnih težavah ugotovili vnetje jeter neznanega izvora, po dveh dneh bolnišničnega zdravljenja okreva doma. Zdravniki starše pozivajo, naj se ob porumenelosti, svetlem blatu ali temnem urinu obrnejo na pediatra ali dežurnega zdravnika. Izvor tovrstnih primerov hepatitisa, na katere so sprva postali pozorni škotski zdravniki in pri katerih so zaman iskali povzročitelja, še vedno ni znan. »Nenavadno je zlasti, da pri omenjenem hepatitisu kljub zelo podrobnim mikrobiološkim preiskavam znanstveniki za zdaj niso ujeli nobenega virusa,« ugotavlja imunolog dr. Alojz Ihan. Daljši pogovor z njim, v katerem bo govor tudi o skrivnostnem hepatitisu, bomo objavili v jutrišnjem Objektivu.
»Sprva smo predvidevali, da bi šlo lahko za težave po prebolelem covidu. Izkazalo se je, da so nekateri od otrok s takim vnetjem jeter res preboleli okužbo z novim koronavirusom, kar pa še ne pomeni, da je ta virus povzročitelj,« je dejal Ihan. Ob opažanju hepatitisov so strokovnjaki zaznali tudi povečano pojavnost adenovirusov. »Ampak to še nič ne dokazuje,« je poudaril Ihan. Da bi potrdili povezavo, morajo v vzorcih jeter in krvi otrok, ki so zboleli, najti adenoviruse ali vsaj njihove genetske sledi. Teh rezultatov pa trenutno še ni, dodaja sogovornik.
Ključna je higiena
Oboleli otrok iz Slovenije je star več kot deset let. Potek bolezni je bil pri njem blag, je danes povedal minister za zdravje Janez Poklukar. »Otrok uspešno okreva,« je dodal in starše pozval, naj bodo pozorni na zdravje svojih otrok. Če bo pediater ocenil, da bi lahko šlo za akutno vnetje jeter, bo otroka napotil v regionalno bolnišnico, po potrebi pa bo tudi premeščen. Poklukar dodaja, da so trenutno aktivirane številne inštitucije, od Nacionalnega inštituta za javno zdravje do Inštituta za mikrobiologijo ljubljanske medicinske fakultete, Nacionalnega laboratorija za zrak, okolje in hrano do pediatrične mreže v osnovnem zdravstvu. Bolezen je za zdaj redka, je dodal minister za zdravje, pri preprečevanju pa je ključna skrb za higieno rok in kašlja.
Adenovirusi, ki jih stroka omenja med možnimi vzroki hepatitisov neznanega izvora, so znani kot povzročitelji okužb dihal. Vrsta adenovirusa, ki se pojavlja v teh primerih, povzroča tudi drisko, je pojasnil predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslav Petrovec. Okužba z adenovirusom sicer še zdaleč ne pomeni, da bo otroka doletelo vnetje jeter.
Kot je pojasnila pediatrinja Tatjana Mrvič iz UKC Ljubljana, gre pri sedanjem dogajanju za primere, ko ob vnetju jeter izključijo že znane hepatitise oziroma njihove povzročitelje. Zdravljenje je podporno. Pri morebitnih dodatnih obolenjih bodo lajšali simptome, ob hujšem poteku pa bodo otrokom pomagali v centru za bolezni jeter. V skrajnem primeru pride v poštev tudi presaditev jeter.
Dejanski porast ali boljše zaznavanje?
Do 21. aprila je bilo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaznanih 169 primerov akutnega hepatitisa neznanega izvora pri otrocih. O njem so poročali v enajstih državah, daleč največ primerov, 114, pa so ugotovili v Veliki Britaniji. Sledita Španija s 13 in Izrael z 12 obolelimi.
Najmlajši oboleli otrok je imel komaj en mesec, najstarejši pa 16 let. Za zdaj ni povsem jasno, ali gre za dejanski porast hepatitisa ali pa le za boljše zaznavanje obolenj, ki v preteklosti morda ne bi bili odkrita. »Čeprav je adenovirus možna hipoteza, se nadaljuje raziskovanje o vzroku,« so konec minulega tedna sporočili z WHO.
Pri Evropskem centru za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) so izpostavili, da ni bila ugotovljena povezava s cepljenjem proti covidu-19. Tudi primerjava prehrane otrok, njihovega uživanja tekočin in vsakdanjih navad za zdaj ni razkrila skupnega imenovalca. Glede na pojasnila ECDC se nadaljujejo tudi toksikološke preiskave, ki bi lahko pokazale na morebitno izpostavljenost škodljivim snovem v okolju, a je dogajanje glede na epidemiološko sliko in značilnosti dosedanjih obolenj verjetneje povezano z okužbami.
