Nova predsednica komisije za preprečevanje korupcije, ki bo vodenje te institucije prevzela s 1. aprilom, se že več kot dvajset let vsakodnevno giblje na območju, ki ga je policija pretekli mesec razglasila za eno od dveh varnostno tveganih območij v Sloveniji, kot jih definira Šutarjev zakon. Za nekatere, tudi posameznike z notranjega ministrstva, je bil že pred tem še posebej nevaren naslov Metelkova ulica 6, na katerem domuje več nevladnih organizacij, tudi Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, ki ga Katarina Bervar Sternad vodi od leta 2010. Metelkovo 6 so imeli v preteklosti še posebej v zobeh politiki desnega političnega pola, ki so se mu nevladniki, ki se ukvarjajo s področjem človekovih pravic, zamerili zaradi pomoči posameznim ranljivim skupinam, kot so denimo migranti. Šestica pa zna biti moteča tudi drugim, ki se imajo načeloma za bolj liberalne.
Tudi širša javnost Katarino Bervar Sternad bržkone pozna predvsem po pomoči tujcem v azilnih in sorodnih pravnih postopkih, čeprav se PIC uspešno ukvarja tudi s področjem varstva okolja (med drugim je bil eden od organizatorjev kampanje odmevnega in pomembnega referenduma o vodah) in varstva ranljivih skupin, predvsem invalidov. »V teh letih sem se srečala s številnimi primeri kršitev, težkih življenjskih situacij, pa tudi žalostnimi naključji, zaradi katerih ljudje nujno potrebujejo pravno pomoč,« je Katarina Bervar Sternad zapisala, ko se je odločila za kandidaturo za varuhinjo človekovih pravic. Imenovanje za varuhinjo bi bilo na nekak način logično nadaljevanje njene karierne poti, vendar bi za to potrebovala 60 glasov poslancev v državnem zboru, kar se je zaradi njenega preteklega udejstvovanja in averzije slovenske politične desnice do migrantov izkazalo za praktično nemogoče. Katarina Bervar Sternad kljub vsemu pravi, da je z izbiro Simone Drenik Bavdek (ki je mimogrede prav tako pravnica, letnik 1975) za varuhinjo zadovoljna, saj jo ceni, in je prepričana, da bo delo varuhinje dobro opravljala.
Vajena pritiskov politike
Ker je že pred prvo kandidaturo na javno funkcijo ocenila, da je čas za korak naprej iz nevladnega sektorja, se je prijavila tudi na razpis za predsednico KPK, ki jo imenuje predsednica republike sama. Predsednica Nataša Pirc Musar jo je v sredo imenovala šele v drugem razpisu, saj po prvem ni izbrala nikogar, niti aktualnega predsednika KPK Roberta Šumija; želela je, da se na razpis prijavi širši krog kandidatov. Nekateri so predsednici, od katere je Katarina Bervar Sternad leta 2023 prejela državno priznanje za delo na področju človekovih pravic, ob tem očitali pristranskost, saj je PIC z odvetniško družbo Pirc Musar & partnerji sodeloval pri pripravi zakonskih sprememb kazenskega zakonika, ki je redefiniral posilstvo in sorodna kazniva dejanja po modelu soglasja »samo ja pomeni ja«. Obe sta v odgovoru na tovrstne očitke poudarili, da nista niti osebni niti družinski prijateljici.
Nataša Pirc Musar in Katarina Bervar Sternad sta se skupaj znašli tudi v kazenski ovadbi, ki jo je proti njima vložil nekdanji direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija. Ko je tretja Janševa vlada, odkrito ali pa pod pretvezo epidemije covida-19, serijsko sprejemala nedemokratične ukrepe in se izživljala nad Slovensko tiskovno agencijo, je PIC skupaj s slovenskim Amnesty international, zavodom Open in zavodom Danes je nov dan ustanovil Pravno mrežo za varstvo demokracije, ki še danes nudi pravno podporo posameznikom in organizacijam, ki se zaradi javnega delovanja znajdejo v pravnih postopkih. Pravna mreža je takrat skupaj z odvetniško družbo Pirc Musar ovadila Urbanijo zaradi domnevnega oškodovanja STA, Urbanija pa je vrnil udarec z ovadbo zaradi krive ovadbe neposredno zoper Katarino Bervar Sternad in Natašo Pirc Musar.
Tožilstvo je ovadbo zavrglo, podoben pa je bil tudi epilog očitkov iz obdobja Cerarjeve vlade, ko sta bila PIC in njegova direktorica pod še večjim pritiskom oblasti. Takrat se je zaradi pravne pomoči migrantom in opozarjanja na nezakonita vračanja (tako imenovane push backe) znašla v nemilosti notranjega ministrstva. Poskušali so ji obesiti, da v PIC migrantom že v tujini dajejo napotke za (nezakonito) prečkanje meje, vendar se je izkazalo, da so očitki temeljili na očitni, vprašanje pa, ali naključni napaki. V konkretnem primeru so begunce do policijske postaje, kjer so lahko zaprosili za azil, napotili iz slovenske vasi Učakovci, in ne iz hrvaškega Čakovca, kot jim je bilo po krivici očitano.
Kritična do Šutarjevega zakona
Katarina Bervar Sternad bo s selitvijo iz nevladnega sektorja na KPK drastično spremenila svoje okolje, za vodenje KPK pa je poleg pravnega znanja in vodstvenih sposobnosti opremljena vsaj še z dovolj pokončno držo, ki jo je v preteklosti že dokazala. Kljub temu da je ciljala na karierni premik, je tudi pod aktualno vlado zagovarjala ista stališča kot v preteklosti in bi bila po potrebi tudi kritična. Pred imenovanjem Boštjana Poklukarja za notranjega ministra se je, tako kot še nekateri nevladniki, oglasila, da zaradi ravnanj med svojim prvim mandatom ni primeren za to funkcijo, in nazadnje se je izkazalo, da je imela še kako prav. Podobno kritična je bila tudi do tako imenovanega Šutarjevega zakona, še posebej do pregleda stanovanj brez sodne odredbe, uporabe tehničnih sredstev nadzora na varnostno tveganih območjih, omejevanja dostopa do brezplačne pravne pomoči in drugih spornih rešitev, za katere je vprašanje, ali so v skladu z ustavnimi normami.
Trda koža ji bo na čelu institucije, ki bi jo del politike najraje ukinil, prišla prav. »Načeloma bi morala biti mnenja oziroma odločitve pristojnih institucij dovolj, ker so ustanovljene s tem namenom, ker mora biti tako in se preprosto spodobi. Te politične spodobnosti pa zdaj niti približno ni več, še več, oblast popolnoma nedostojno in žaljivo obravnava te institucije. Praktično vse so na tnalu zaradi odločitev, ki jih sprejemajo v skladu z zakonom. V zreli demokraciji bi na primer mnenja KPK morala biti dovolj za preprečevanje nadaljnjih podobnih ravnanj, vendar pri nas vse kaže, da gremo vedno dlje od sprejetih ustavnih načel,« je povedala ne ob svoji predstavitvi, ampak že v intervjuju za Dnevnikov Objektiv januarja 2022. Drži pa tudi danes.