»Vlogo za subvencioniranje toplotne črpalke in samooskrbne fotovoltaične elektrarne sem oddal že 15. januarja, pa za toplotno črpalko še vedno nisem prejel odločbe. V Eko skladu so mi povedali, da so začeli reševati šele vloge, ki so prispele v začetku lanskega decembra,« je Dnevnik opozoril razburjeni bralec, ki ne more razumeti skoraj polletne zamude.
Tadeja Kovačič iz Eko sklada odgovarja, da zamujajo le dva meseca, saj jim zakon za pisanje odločb daje tri mesece od prejema popolne vloge. Poleg tega imajo zaostanke le pri odločanju o subvencijah za občane, pri pozivih za javni sektor in za trajnostno mobilnost zastojev po zagotovilih Kovačičeve ni. »Na poziv za energetsko obnovo eno- in dvostanovanjskih stavb je lani prispelo povprečno 47 vlog na dan, letos pa že 55 na dan,« počasnost sklada utemeljuje Kovačičeva in rast števila vlog pripisuje višji subvenciji za toplotne črpalke in kotle na lesno biomaso, delno pa tudi promocijskim aktivnostim sklada. »Kljub zastojem je pomembno, da se ukrepi pospešeno izvajajo, saj nas k temu zavezujejo nacionalni cilji na področju energetske učinkovitosti,« je dejala.
Toda nacionalni cilji očitno ne vplivajo na kadrovski načrt ministrstva za okolje in prostor, ki po besedah Kovačičeve ne dovoljuje dodatnih zaposlitev v skladu. »Problem delno rešujemo z zunanjimi izvajalci. Sicer pa smo povečali obseg zaposlitev v sektorju za nepovratna sredstva za dva obdelovalca vlog, kar je delno nadomestilo izpad števila zaposlenih v tem sektorju v preteklih letih,« je pojasnila predstavnica sklada.
Vloge za naložbe občanov v eno- in dvostanovanjskih stavbah, pri katerih prihaja do zamud, ta čas rešuje devet obdelovalcev, več pa jih ne morejo prerazporediti z drugih delovnih nalog tudi zato, ker je trenutno odprtih še 13 drugih javnih pozivov.
Podjetja ne občutijo večje poslovne škode
To je po besedah Kovačičeve še enkrat več od števila pozivov v preteklih letih, vrh tega imajo na skladu še dodatna dela s predelavo obstoječe programske opreme. »Programska oprema, ki mora vzdrževati množico podatkov o vlogah še pet let po izplačilu, upočasnjuje delo z novimi vlogami,« je razložila Kovačičeva in povedala, da se prav zaradi tega na skladu pripravljajo na izvedbo javnega naročila za novo programsko opremo. To spet pomeni, da pri pripravi naročila »že več mesecev aktivno sodeluje več oseb, ki sicer med drugim obdelujejo tudi vloge«.
Kadrovska stiska sklada in posledične zamude pri odločanju oziroma izplačilih subvencij po zagotovilih Kovačičeve sicer nimajo negativnih vplivov na gospodarstvo. V skladu s pogoji javnih pozivov za nepovratne spodbude lahko namreč občani dela začnejo takoj, ko oddajo vlogo. »Posledica zamude pri obdelavi vlog je le kasnejša refundacija sofinanciranih sredstev. Subvencija se namreč izplača na podlagi plačanega računa izvajalca naložbe, tako da občani dobijo subvencijo povrnjeno za nazaj, ko investicijo že izvedejo in plačajo,« je pojasnila.
V Slovenijalesu oziroma Jelovici, kjer proizvajajo energijsko varčna okna in druge izdelke iz lesa, pritrjujejo, da zamud sklada doslej niso občutili niti jih o tem ni obvestila nobena stranka. Podobno posebne poslovne škode ne opaža proizvajalec izolacijskih materialov Knauf Insulation, kjer prihaja »le do časovnega prerazporejanja poslovanja«, ki pa ni v takem obsegu, da bi pomembno vplivalo nanje. Večji problem je imelo podjetje pred leti, v časih predčasnega zapiranja razpisov, ko je denarja za subvencije zmanjkalo že sredi leta, nato pa so posli za pol leta oziroma do naslednjega razpisa zastali.
Nadzorni svet o zamudah konec meseca
V Petrolu, ki med drugim ponuja samooskrbne sončne elektrarne na ključ, pa vendarle priznavajo, da je za kupce, ki dolgo čakajo na odgovor, ali bodo prejeli subvencijo Eko sklada ali ne, situacija neprijetna. »Za nekatere kupce je subvencija namreč pomemben dejavnik pri investiciji, ravno to pa je razlog, da se investicije zamikajo. Po naši oceni je v tem trenutku kupcev, ki čakajo na potrditev, ali bodo subvencijo sploh dobili, približno 15 odstotkov,« je sporočil tiskovni predstavnik Petrola Aleksander Salkič.
Kljub temu nadzorniki Eko sklada glede na pojasnila predsednice nadzornega sveta, generalne direktorice direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanje Bolte, za zdaj ne razmišljajo o morebitni razrešitvi direktorja sklada Hinka Šolinca. Spomnimo, večmesečne zamude pri reševanju vlog so bile eden poglavitnih razlogov za predčasno razrešitev Šolinčevega predhodnika Milenka Ziherla. »Pri tem pozivu gre izključno za zamude zaradi velikega pripada vlog, ostali pozivi se rešujejo v zakonsko predpisanih rokih,« je razliko utemeljila Boltetova in napovedala, da bo nadzorni svet na naslednji seji predvidoma konec tega meseca vendarle spregovoril tudi o problemu zamujanja.
