Najdaljša bolniška odsotnost, ki jo kažejo aktualne statistike Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), se je začela davnega julija 2009. Med pandemijo so naraščale tako dolge kot krajše bolniške odsotnosti. Dogajanje ni povezano le s covidom-19, ampak tudi z okrnjenim zdravljenjem nekoronskih bolnikov.
Delavci vse starejši
Lani so odhodki ZZZS za nadomestila plač v primerjavi z letom prej, na katero je pandemija že vplivala, zrasli za dvanajst odstotkov oziroma 53,4 milijona evrov. Rast je povezana z nadomestili za ljudi, ki so v izolaciji prebolevali covid-19, z višjimi dohodki prebivalcev pa so se dvignile tudi povprečne osnove za obračun nadomestil v lanskem letu. Ob tem je bila zaposlenost še vedno sorazmerno visoka, prebivalci so ob upokojitvi starejši kot pred leti, so spomnili na ZZZS, ki ga vodi Tatjana Mlakar.
Konec leta 2017 je bilo na dolgotrajni bolniški odsotnosti – na ZZZS jo opredeljujejo kot odsotnost od 45. koledarskega dne dalje – 24.513 ljudi. Konec lanskega leta je bilo v takem položaju že 28.269 ljudi. Bolniški dopust lahko traja tudi leta. Prebivalcev, ki so z dela zaradi zdravstvenih težav odsotni že več kot tri leta, je bilo v Sloveniji 31. decembra lani 1437, več kot pet let pa je v staležu 332 posameznikov.
Slovenska zakonodaja bolniških odsotnosti časovno ne omejuje. Takšna izjema med evropskimi državami je le še Bolgarija, navajajo na ZZZS. Stalni rasti izdatkov za nadomestila se po njihovi oceni ni mogoče izogniti tudi zaradi neusklajenosti postopkov pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo, ko so ljudje na bolniškem dopustu, in pri ugotavljanju stalne nezmožnosti za delo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dolgotrajne bolniške odsotnosti so povezane tudi s podaljševanjem delovne dobe ob neustrezno prilagojenih delovnih mestih, opažajo na ZZZS. »Ker je višina bolniškega nadomestila višja, kot bi bila višina invalidske pokojnine, je to še dodaten socialni in ekonomski dejavnik podaljševanja bolniškega dopusta,« so zapisali.
Učinki prestavljenih zdravljenj
Po njihovi oceni bi bilo treba v Sloveniji poskrbeti za medicinsko rehabilitacijo, ki bi bila prilagojena posamezniku, pa tudi za ustreznejšo vlogo strokovnjakov medicine dela. Posodobiti bi bilo treba tako postopke poklicne prekvalifikacije in rehabilitacije kot tudi zakonodajo glede invalidskih postopkov, dodajajo na ZZZS. Vsi ti postopki bi morali biti hitrejši kot doslej, se zavedajo, ljudem pa bi bilo treba zagotoviti »hitrejše okrevanje, nov poklic ali invalidsko upokojitev«.
Bolniške odsotnosti so povezane tudi z zmanjšano dostopnostjo zdravljenja. »V letih 2020 in 2021 je bilo zaznati učinke daljših staležev posameznikov, ki čakajo na diagnosticiranje ali poseg,« so nam potrdili na ZZZS, kjer so spomnili na začasne prepovedi opravljanja nekaterih zdravstvenih storitev ter prestavljanje pregledov in zdravljenj.
Bo čakanje še daljše?
Sredstva, ki so na voljo za preglede in zdravljenja, bodo v prihodnje še bolj omejena. Državni zbor je nedavno skrajšal obdobje, v katerem bolniška nadomestila krijejo delodajalci. Namesto za prvih 30 delovnih dni bodo v prihodnje zadolženi le za prvih 20 delovnih dni, dodatne obveznosti pa bodo s tem padle na zdravstveno blagajno. Takšno spremembo so podprli poslanci SAB, SDS, NSi, Konkretno in skupina nepovezanih poslancev.
Na letni ravni bo to zdravstveni blagajni po dosedanjih ocenah prineslo za 80 do 94 milijonov evrov dodatnih obveznosti, kar lahko vodi v manjše število zdravljenj in podaljševanje čakalnih dob. Oteženo bo tudi vključevanje novih tehnologij v javno zdravstvo, je dal vedeti upravni odbor ZZZS. Navsezadnje se zmanjšuje odgovornost delodajalca pri skrbi za zdravje delavca, je ugotavljal upravni odbor, a se opozorila o številnih posledicah posega v temeljno zdravstveno zakonodajo v državnem zboru niso prijela.
Že pandemija je, ko gre za dneve odsotnosti, zdravstveni blagajni prinesla večje dodatne obremenitve. Odsotnosti v breme ZZZS, ki med drugim zajemajo tudi nego svojcev in izolacijo zaradi covida-19, so lani v primerjavi z letom 2020 zrasle za 19, odsotnosti v breme delodajalcev pa za malo manj kot deset odstotkov.
