Znani so prvi rezultati prvega v celoti digitalnega merjenja znanja matematike in naravoslovja na prehodu iz četrtega v peti razred. Pod okriljem ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI) in Pedagoškega inštituta (PI) so v longitudinalni raziskavi TIMSS 2023-2024 sodelovali slovenski petošolci, njihovi dosežki pa naj bi šolnikom pomagali odkrivati šibke in močne točke našega matematičnega in naravoslovnega izobraževanja ter bodo pomemben kažipot pri načrtovanju šolske reforme.
Kot je pojasnila nacionalna koordinatorica raziskave TIMSS v Sloveniji s PI Barbara Japelj Pavešić, je Slovenija v družbi še 58 držav sodelovala s populacijo četrtošolcev na neodvisnem naključnem vzorcu šol, učencev in njihovih učiteljev ter staršev, lani pa so izvedli longitudinalno študijo. Pri tej je sodelovalo devet držav: poleg Slovenije še Črna gora, Gruzija, Italija, Jordanija, Kosovo, Južna Koreja, Severna Makedonija in Švedska.
Slovenski šolarji v neenakovrednem položaju
Longitudinalna raziskava predstavlja drugi del zajema podatkov med istimi učenci po enem letu, torej med petošolci. V Sloveniji je sodelovalo 146 šol in 4373 učencev petega razreda, ki predstavljajo 87-odstotni delež učencev, ki so kot četrtošolci sodelovali v raziskavi leta 2023.
Barbara Japelj Pavešić je povedala, da so rezultati pokazali, da so se slovenski četrtošolci učili malo vsebin, zajetih v preizkusu, in zaradi šibkosti slovenskega kurikula v primerjavi z učenci iz nekaterih drugih držav niso bili v enakovrednem položaju. Obenem so bili slovenski učenci med drugimi četrtošolci v sodelujočih državah med mlajšimi, saj ima veliko držav drugačne vpisne pogoje za vstop v šolo.
Rezultati so, kot je dejala raziskovalka, pokazali, da matematično izobraževanje na razredni stopnji v naši državi zaostaja za primerljivimi državami: tako po obsegu naučenih vsebin in izkazanem znanju kot spretnostih učencev. Tudi zato, je dejala sogovornica, so na MVI in PI izkoristili ponujeno možnost, da ponovijo raziskavo v petem razredu z istimi otroki, ki so še enkrat opravili enak preizkus znanja s podobno različico nalog, ki so bile ovrednotene glede na enake lestvice, kar ponuja neposredno primerjavo v vpogled rasti znanja v enem letu.
Spomnimo, da je bil slovenski dosežek četrtošolcev iz matematike (TIMSS 2023) 513 točk nad mednarodnim povprečjem sodelujočih držav (503 točke), vendar precej pod povprečjem OECD (525 točk) in precej pod povprečjem Evropske unije (524 točk).
Slovenski dosežek iz naravoslovja (526 točk) je bil nad mednarodnim povprečjem dosežkov vseh sodelujočih držav (494 točk) in se ni razlikoval od povprečja OECD (526 točk) ter je bil nad povprečjem Evropske unije (518 točk).
Največja rast med slovenskimi šolarji
Med devetimi sodelujočimi državami je rast dosežkov iz četrtega v peti razred največja prav v Sloveniji (pri matematiki za 42 točk na mednarodni lestvici TIMSS in pri naravoslovju za 37 točk). Po rasti znanja Sloveniji sledijo Južna Koreja, Italija in Švedska.
V vseh državah so bili povprečni dosežki petošolcev višji od povprečnih dosežkov četrtošolcev. V Sloveniji je povprečni matematični dosežek četrtošolcev 513 točk in petošolcev 555 točk, povprečni naravoslovni dosežek četrtošolcev pa je 525 točk in petošolcev 563 točk. Primerjalno med devetimi državami je tudi v petem razredu najvišji matematični dosežek v Južni Koreji (635 točk), sledi dosežek na Švedskem (560 točk), v Sloveniji (555 točk) in Italiji (550 točk). Tudi naravoslovni dosežek je najvišji v Južni Koreji (616 točk), sledi dosežek v Sloveniji (563 točk), na Švedskem (561 točk) in v Italiji (542 točk).
Raziskava je pokazala tudi, da je znanje slovenskih petošolcev boljše na področju naravoslovja kot na področju matematike. Dečki in deklice so v matematiki in naravoslovju napredovali približno enako, medtem ko so pri matematiki višji dosežek dosegli dečki.
Zelo dobro se jih v šoli počuti le slaba petina
Longitudinalna raziskava je izmerila tudi nekaj dodatnih kazalnikov, med njimi mnenje učencev o svojem počutju v šoli. Izkazalo se je, da se v Sloveniji v šoli »zelo dobro« počuti le manj kot petina učencev, kar je eden najnižjih deležev med sodelujočimi državami.
V poročilu raziskave so navedli tudi, da se »srednje dobro« počuti največji delež učencev (45 odstotkov), medtem ko se jih »manj dobro« počuti kar 36 odstotkov. Učenci, ki se v šoli počutijo »zelo dobro«, so v povprečju napredovali za 44 točk, tisti, ki se počutijo »srednje dobro«, za 46, učenci, ki se »manj dobro« počutijo, pa za 39 točk.
Skrb vzbujajoča informacija je tudi, da je naklonjenost do učenja matematike oziroma motivacija, ki je zelo pomemben dejavnik, v Sloveniji med najnižjimi med vsemi državami, ki so sodelovale v raziskavi TIMSS, in stalno pada.
