Natanko koliko mostov je bilo poškodovanih v povodnji minuli konec tedna, je za zdaj neznanka. Na direkciji za infrastrukturo so pojasnili, da podatke na terenu še zbirajo. Po doslej zbranih informacijah so na državnih cestah neprevozni trije mostovi čez Kamniško Bistrico, in sicer v Dolu, Domžalah in Stahovici. Mislinja je poškodovala most v Otiškem Vrhu, Savinja pa je onesposobila most med Radmirjem in Lučami. Poškodovan je bil tudi most čez Poljansko Soro v Brodeh, ki pa naj bi bil danes že prevozen. Na direkciji so pojasnili, da so popravili opornik. Podivjani vodotoki so odnesli tudi most na lokalni cesti na Suhi v občini Škofja Loka ter leseno brv za pešce in kolesarje med Mednim in Vikrčami, ki sta jo ljubljanska in medvoška občina prenovili lansko leto.
»Za cesto proti Lučam in most na njej podatke še zbiramo,« so povedali na direkciji in poudarili, da do nekaterih mostov zaradi preveč poškodovanih cest sploh nimajo dostopa. Cestni nadzorniki in strokovnjaki za mostove so slednje s podporo Slovenske vojske po podatkih direkcije včeraj začeli podrobno pregledovati. Najprej bodo pregledali poškodovane mostove, do katerih imajo dostop. Poročilo o njihovem stanju naj bi bilo pripravljeno konec današnjega dne oziroma jutri. Nato bodo preverili še ostale. »Pregledi mostov na cestah, ki so še vedno neprevozne, se bodo izvajali, ko voda odteče in ko se reke vrnejo v svoje struge in se toliko stabilizirajo, da bodo pregledi mogoči in tudi varni, temelji opornikov pa dobro vidni,« so dodali na direkciji.
Prva pomoč pri premoščanju rek, ki so uničile mostove, bodo montažni mostovi. Država je Evropsko unijo in Nato že zaprosila za po 20 montažnih mostov dolžine do 40 metrov. »Začasni mostovi so običajno montažne jeklene konstrukcije, ki se jih lahko relativno hitro postavi. Pred montažo je treba opraviti temeljit pregled lokacije. Pri tem bodo zagotovo sodelovali vsaj hidrotehniki, geotehniki ter strokovnjaki s področja gradbenih konstrukcij, ki bodo svetovali, na kateri lokaciji in kako se izvede in zaščiti temeljenje začasnega montažnega objekta in postavi sam objekt. Vsekakor pa je treba predhodno zgraditi tudi ustrezno utrjene dostopne poti, po katerih bo gradbena mehanizacija lahko prišla do vodotoka,« je povedal dr. Bojan Čas z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo. »Takšni mostovi so varni in nimajo nič manjše računske varnosti kot recimo klasični mostovi in jih lahko nadomeščajo tudi več let. V osnovi pa ni mišljeno, da bi te konstrukcije trajno ali na primer več deset let premoščale vodotoke,« je opozoril Čas.
»Mostove, na katerih je videti obsežne poškodbe ali pa so celo deloma porušeni, bo treba zamenjati s sodobno zasnovanimi in dimenzioniranimi konstrukcijami. Če imajo manjše poškodbe, pa je tovrstne objekte mogoče tudi rekonstruirati. Kateri ukrep se bo izvedel na posameznem mostu, bodo ocenile posebne komisije. Zavedati se moramo, da načrtovanje mostov ni projekt, ki bi bil vezan le na eno strokovno podpodročje znotraj gradbene stroke. Pri teh projektih gre za preplet vsaj štirih področij. Sodelovati morajo geotehnik, strokovnjak s področja inženirske hidrotehnike, prometni inženir ter projektant gradbenih konstrukcij. Le vsi skupaj bodo ustrezno zasnovali premostitveni objekt,« je razložil Čas.
Gabrijelčič kritičen do izvedbe ukrepov v Zgornji Savinjski dolini
Tudi nekdanji dekan fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič, ki je bil član delovne skupine po poplavah v Zgornji Savinjski dolini v 90. letih, je poudaril: »Stroka mora povedati, kaj je v resnici potrebno, da se ne bo dogajalo kot pri covidu, da je denar šel v nič ali pa v kakšne žepe. Pred enim tednom smo bili bogatejši za okoli pol milijarde evrov, nimamo denarja, da bi ga razmetavali.« Po njegovem mnenju je pri novogradnjah treba biti posebej pozoren na urejanje obmostja oziroma ustrezno utrditev brežin. Nekaj mostov, ki so bili poškodovani minuli konec tedna, je po Gabrijelčičevih besedah porušenih, ker je voda spodjedla neustrezno utrjene brežine in posledično temelje. »Država bi morala v vzdrževanje teh brežin vlagati več denarja,« je prepričan.
Gabrijelčič je izpostavil napake, ki so bile storjene po poplavah v Zgornji Savinjski dolini pred tremi desetletji. »V delovni skupini smo se zavzemali za to, da se vodotoki urejajo od zgoraj navzdol, da bi vodo zadržali višje. Tako ne bi takoj zgrmela v dolino, ampak bi počasneje mezela navzdol. Na koncu so si občine razdelile denar in ukrepe izvedle parcialno, ne sistemsko. Posledice tega se kažejo danes. Slovenija nima kondicije, da bi izvajala neke dolgoročne ukrepe, ker se na državni in lokalni ravni politika pogosto menja, vsak pa gleda, da z nekimi hipnimi investicijami zadovoljni interese svojih volilcev. Medtem pa se dolgoročne naloge odlagajo,« je bil kritičen Gabrijelčič.
Kako pohitriti javna naročila?
Čas si želi, da bi investitorji pri gradnji novih mostov upoštevali napotek našega priznanega načrtovalca mostov Marjana Pipenbaherja. »V hudourniških vodotokih, če je to le mogoče in konstrukcijsko smiselno, naj ne bi gradili vmesnih podpor, ki lahko v strugi predstavljajo dodatne ovire. V te dodatne 'ovire' se lahko zagozdijo hlodi in drug naplavljen material in tako znatno zmanjšajo pretočnost vodotoka na območju mostu,« je Čas povzel Pipenbaherja. Kot veliko pomanjkljivost v veljavni zakonodaji je Čas izpostavil neobveznost revizije projektov gradnje premostitvenih objektov: »Modri investitorji, kot sta Dars in direkcija za infrastrukturo, jih še vedno zagotavljajo. Na občinski ali celo nižji ravni pa jih praktično ni več. Ni torej zagotovljenega neodvisnega strokovnega pregleda izdelane dokumentacije. Pri gradnji pogosto znaten problem predstavljajo razpoložljiva finančna sredstva in se zato včasih na lokalni ravni iščejo finančno minimalistične rešitve, ki pa lahko imajo tudi svoje negativne posledice.«
Tako Gabrijelčič kot tudi Čas sta izpostavila, da bi bilo smiselno, da v želji po čim hitrejši sanaciji škode na javni infrastrukturi država prilagodi postopke javnega naročanja. »Vsi javni naročniki so podvrženi postopkom javnega naročanja, ki terjajo svoj čas,« je povedal strokovnjak s fakultete za gradbeništvo in geodezijo in spomnil, da utegnejo postopke dodatno podaljšati morebitne pritožbe, ki jih mora obravnavati državna revizijska komisija. »Zato je res težko napovedati, koliko časa je potrebnega, da se neki most sprojektira in nato še zgradi. Mislim, da bo pri tako velikem obsegu sanacije treba standardni postopek javnega naročanja nekoliko prilagoditi nastalim razmeram, enostavno zato, da bodo naročniki hitreje dostopali do projektantov, revizorjev in končno do izvajalcev,« je sklenil Čas.