Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik se je ostro odzvala na petkov nastop direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka, ki je predstavljal novo aplikacijo za preverjanje pogojev PCT (prebolevnosti, cepljenosti oziroma testiranja na prisotnost koronavirusa). Krek je namreč s prstom kazal na pooblaščenko, češ da je ona odgovorna za zastoj v uvajanju aplikacije, ki naj bi bila učinkovito orodje v boju s koronavirusom. »Zavajajoče trditve na novinarski konferenci 6. avgusta 2021 so sprenevedanje ali nepoznavanje osnov delovanja pravne države, oboje je velik problem,« je opozorila pooblaščenka.
Zavlačevanje z odgovori
Pojasnila je, da ne drži, da je »informacijski pooblaščenec prenehal z inšpekcijskim postopkom« zoper odgovorne za nepravilnosti pri pripravi aplikacije. »Inšpekcijski postopek še vedno poteka, a ga je informacijski pooblaščenec moral prekiniti do dokončne odločitve ustavnega sodišča,« je pojasnila Mojca Prelesnik. Kot smo poročali, je pooblaščenka del presoje podlag za uporabo aplikacije prepustila ustavnemu sodišču, saj za presojo podzakonskih aktov sama nima ustreznih zakonskih pristojnosti.
Krek je v petek še zatrdil, da je bil inšpekcijski spomladanski postopek informacijske pooblaščenke v zvezi s pripravo aplikacije za prijavo na cepljenje dolgotrajen, vendar Prelesnikova odgovarja, da to ne drži. »Inšpekcijski postopek je informacijski pooblaščenec vodil tako hitro, kot so to dopuščali pomanjkljivi odgovori NIJZ in dveh ministrstev. Zelo dolgo je trajalo že samo to, da je informacijski pooblaščenec prejel odgovore glede temeljnih vprašanj te množične obdelave osebnih podatkov. Država po več kot štirih mesecih in kar šestih poslanih pozivih informacijskemu pooblaščencu ni zmogla pojasniti niti osnov, kdo je sploh upravljalec tako nastale zbirke in kje je pravna podlaga zanjo. Država se je torej odločila za zbiranje podatkov, ne da bi sploh določila, kdo bo za takšno množično obdelavo odgovoren in za kaj se bodo podatki zbirali,« je opozorila pooblaščenka.
Ponovila je, da bi bilo smiselno, da bi se ob snovanju tovrstnih aplikacij NIJZ vedno posvetoval z informacijskim pooblaščencem in da bi za aplikacije izdelal predhodno oceno učinkov, kot to zahteva evropska uredba o varstvu podatkov (GDPR). Med drugim bi bilo to smiselno storiti, da bi se izognili nepotrebnim kasnejšim stroškom.
Izčrpavanje družbe
Tudi Krekovo trditev, da ima »celotna EU podobno aplikacijo, le v Sloveniji nastajajo težave«, je Prelesnikova zavrnila in opozorila, da so v nasprotju s Slovenijo številne države uporabo aplikacije ustrezno zakonsko uredile. »Prav to je bistvo problema v Sloveniji – izvajanje in sprejem zakonske materije se združuje v enem organu in obide državni zbor,« pravi pooblaščenka.
Ker je Krek postopek informacijskega pooblaščenca primerjal s Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, je Prelesnikova odvrnila, da od predstojnika krovnega organa za javno zdravje pričakujemo strokovnost in ustrezen način komunikacije. »Izjave gospoda Kreka ne izražajo spoštovanja ustave in nadzornih organov. Če se to ne bi dogajalo v Sloveniji, ampak v nekem književnem delu, bi sicer lahko bilo smešno. Ker pa gre za predstojnika NIJZ, je to najmanj skrb zbujajoče. Želimo si več strokovne razprave in manj neprimernih primerjav ter brezplodnih napadov, ki izčrpavajo vse, organe, podjetja in posameznike, vsakršni poskusi utišanja samostojnih in neodvisnih državnih organov pa načenjajo demokracijo in pravno državo,« je sporočila.
