»Vrača se zaupanje v policijo. Me zelo veseli, da je tudi slovenska javnost prepoznala dobro in uspešno delo policije in to nagradila z večjim zaupanjem. Hvala javnosti in hvala sodelavkam in sodelavcem za predano delo,« je bil generalni direktor policije Anton Olaj pred kratkim zadovoljen z rezultati Valiconove raziskave Ogledalo Slovenije, ki je namerila povečanje zaupanja javnosti v policijo in policiste. Gre za raziskavo, ki je stopnjo zaupanja rangirala med vrednostmi –100 in 100 ter v kateri je policija od lanskega oktobra po zaupanju javnosti napredovala z ocene –7 na 6, policijski poklic pa z ocene 5 na 18.
Veselje Olaja pa je vendarle nekoliko nenavadno, saj je policija še zelo daleč od zaupanja v javnosti, ki ga je uživala nekoč. »Tako policija kot zdravstvo sta si povrnila del zaupanja, izgubljenega jeseni lani, a sta še kar daleč od zaupanja, ki sta ga uživala v istem obdobju lani,« so pojasnili tudi v Valiconu, njihove besede pa potrjujejo tudi statistični podatki. Pred tretjo Janševo vlado, novembra 2019, je raziskava Ogledalo Slovenije izmerila precej višje zaupanje tako v policijo (26) kot tudi v policijski poklic (32), daleč najnižje zaupanje pa je policija v javnosti uživala prav oktobra lani, pod vodstvom aktualnega generalnega direktorja policije. Olaj je že tretji šef policije v času odhajajoče Janševe vlade, njegovo vodenje policije pa poleg bistveno manj obravnavanih kaznivih dejanj (predvsem zaradi epidemioloških ukrepov) in višje preiskanosti zaznamujejo odstranjevanje in kaznovanje za SDS motečih policistov, izrazit vpliv politike na delo policije in izjemno strogo ukrepanje proti protestnikom, ki so izražali nestrinjanje z aktualno vlado.
Padec zaupanja tudi po
policijski raziskavi
Nižje zaupanje javnosti tako ne čudi, poleg Valiconovih raziskav pa je precejšen padec zaupanja zaznala že lanska policijska raziskava zaupanja v policijo. Če je leta 2018 kar 66,6 odstotka vprašanih odgovorilo, da policiji zaupajo ali ji celo povsem zaupajo, je bilo lani takšnih le še 30,5 odstotka. Neopredeljenih je ostalo približno enako, tako da se je sorazmerno povečal delež tistih, ki policiji ne zaupajo oziroma ji ne zaupajo povsem. Takšnih je bilo lani kar 49,9 odstotka, kar je enormen porast nezaupanja od leta 2018, ko policiji ni zaupalo le 16,5 odstotka vprašanih. Skupna povprečna ocena zaupanja v policijo (ocene od 1 do 5) je padla s 3,67 na 2,67.
Vodstvo policije razlogov za nižje zaupanje javnosti ni iskalo s samorefleksijo, temveč z epidemiološkimi okoliščinami. »Pandemska izčrpanost ljudi ob dolgo trajajoči javnozdravstveni krizi je pričakovano vplivala na percepcijo ljudi in s tem tudi na mnenje o sami policiji, kar seveda predstavlja dodaten izziv,« je že lani ocenjeval Olaj. Podobno meni tudi letos. Generalni direktor policije je pred kratkim z javnostjo delil svoj nagovor, ki naj bi bil sicer v kratkem uradno objavljen v letnem poročilu za leto 2021. »Zaradi dolgo časa trajajoče zdravstvene krize je bilo pričakovano zaznati povečanje kritičnosti ljudi do izvajanja nekaterih potrebnih in nujnih omejevalnih ukrepov oblasti,« je v nagovor zapisal Olaj, ki je ob tem izrecno poudaril, da je bila policija deležna »razumevanja in podpore ministra za notranje zadeve, za kar smo mu v policiji nedvomno hvaležni«. Spomnimo, da se je Olaj na čelo policije zavihtel neposredno iz kabineta notranjega ministra Aleša Hojsa, pri katerem je bil državni sekretar.
