Ljubljanski zdravstveni dom je včeraj v športni dvorani Kodeljevo začel izvajati brezplačno množično testiranje s hitrimi antigenskimi presejalnimi testi. Šest ekip dela od enajstih dopoldne do treh popoldne, a sprejem zaključijo že ob 14. uri, so sporočili iz zdravstvenega doma. Dejansko pa so zainteresirane za testiranje včeraj zavrnili že prej, nam je sporočila ena od čakajočih. »Dvajset minut čez trinajsto, ko nas je bilo v vrsti okoli 250, nam je varnostnica povedala, da je v dvorani sto ljudi in da bodo testirali samo še njih,« je dejala. To naj bi sprožilo precej nezadovoljstva. »Večinoma so se ljudje pritoževali, ker jih niso obvestili že prej, saj so nekateri čakali že od desetih,« je pojasnila naša sogovornica. Iz zdravstvenega doma so nam po elektronski pošti odgovorili le, da je bil interes za testiranje nad pričakovanji. Nekaj ur pozneje pa so vsem medijem poslali sporočilo za javnost, da se bo testiranje nadaljevalo vsaj do petka. V nedeljskem obvestilu so namreč objavili, da bo testiranje potekalo samo včeraj.
Včeraj so brezplačno množično testiranje s hitrimi testi začeli izvajati zdravstveni domovi po vsej državi. Ministrstvo za zdravje se je za to odločilo, ker se je ob kratkotrajnem množičnem testiranju pred prazniki in med njimi pokazalo, da se ljudje zanj zelo zanimajo, je včeraj pojasnila državna sekretarka na ministrstvu Marija Magajne.
Te lokacije naj bi bile stalne, je dodala državna sekretarka Marija Magajne. »Z večjim obsegom testiranja bi lahko nekatere dejavnosti odpirali z manjšim nelagodjem,« je pojasnila. Testiranje bi namreč lahko pokazalo, kako je na razvoj epidemije vplival praznični čas, s tem pa bi dobili odgovor na vprašanje, ali se lahko osnovne šole za prve tri razrede odprejo že naslednji teden.
Iz drugih zdravstvenih domov poročil o zavračanju čakajočih včeraj zvečer ni bilo, čeprav so na testiranje svoje zaposlene poslala tudi mnoga podjetja. Gnečo so sicer marsikje pričakovali, zato so ljudem vnaprej svetovali, naj se, če bo v vrsti pred njimi veliko ljudi, raje obrnejo in vrnejo pozneje. V mariborskem zdravstvenem domu pa so testiranje organizirali po abecednem vrstnem redu. Od 7.30 do 8.30 testirajo osebe s priimkom na črke od A do D in tako naprej do 14.30.
Stroške testov in tudi dela zaposlenih v zdravstvenih domovih bo pokril državni proračun, torej ministrstvo za zdravje prek zavoda za zdravstveno zavarovanje, nam je povedal direktor osnovnega zdravstva Gorenjska Jože Veternik.
Stroški dela naj bi znašali osem evrov na test, če bo ta opravljen v prostorih zdravstvenega doma, oziroma 15 evrov na test, če ga bodo izvedli drugje. Cena dela mobilnih ekip je bila enaka že, odkar se je pred dvema tednoma začelo brezplačno množično testiranje. Večina zdravstvenih domov se je skupaj z vodstvi občin dogovorila za mobilne enote, ki delujejo v športnih dvoranah, kulturnih domovih, na večjih parkiriščih, trgih… Točne lokacije in termini so objavljeni na spletnih straneh posameznih zdravstvenih domov.
Šole so se organizirale same
Naročanje na hitri test ni potrebno, so se pa z zdravstvenimi domovi posebej dogovorile šole za otroke s posebnimi potrebami, ki se odpirajo danes. Ministrstvo za izobraževanje jim je prejšnjo sredo poslalo okrožnico, v kateri je napovedalo, da bodo naslednji dan dobile navodila za testiranje, vendar jih niso. Zato se je vsaka posamezna šola na silvestrovo ali kakšen dan pozneje povezala z lokalnim zdravstvenim domom ter organizirala logistiko.
Včeraj popoldne mnoge šole rezultatov testiranja zaposlenih še niso poznale. Tiste, ki so jih, so poročale o zelo majhnem številu pozitivnih, v osnovni šoli IV. Murska Sobota pa je okuženih toliko zaposlenih, da bo šola ostala zaprta. Tega se boji tudi večina ravnateljev drugih šol, saj imajo že tako precejšnje težave z organiziranjem pouka v skladu z varnostnimi ukrepi. »Imamo težave s kadrom, saj je nekaj strokovnih delavcev ostalo doma pri svojih otrocih, ki obiskujejo prvo triado osnovne šole,« pravi Mojca Visenjak, ravnateljica ormoške osnovne šole Stanka Vraza. »Podaljšano bivanje bomo izvajali v zmanjšanem obsegu. Na težave smo opozorili MIZŠ, a žal neuspešno.« Da se bodo danes odprle osnovne šole za vse najmlajše, je upala tudi Barbara Smolej Fritz, ravnateljica osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja v Krškem. »Smo zelo mlad kolektiv, veliko naših zaposlenih ima otroke do petega razreda osnovne šole. V tem tednu bo zaradi obveznosti varstva odsotnih sedem zaposlenih, dva bosta na bolniški,« je pojasnila. »Teden ali dva bomo še 'zdržali'. Upamo, da ne bo dodatnih bolniških odsotnosti.« Osnovna šola Roje v Domžalah je na primer na pomoč poklicala študente ljubljanske pedagoške fakultete, nam je povedala ravnateljica Andreja Škrlj.
Kljub temu so bili v vseh osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami včeraj zelo zadovoljni, da se jim ne bo več treba truditi izvajati pouka na daljavo. »Izredno se veselimo, saj se zavedamo stisk naših učencev in njihovih staršev, predvsem pa dejstva, da za naše učence zelo težko pripraviš kvaliteten pouk na daljavo,« je dejala na primer Andreja Škrlj. Otroci s posebnimi potrebami potrebujejo več usmeritev, konkretnih materialov, predvsem pa pristnega človeškega stika, se strinja Barbara Smolej Fritz. »Učenci so usmerjeni k nam zato, ker potrebujejo individualne, prilagojene pristope dela in prilagojene pripomočke. Vse to je na daljavo zelo težko zagotavljati,« pravi. Sama je imela včeraj mešane občutke, saj je, kot je pojasnila, trenutna epidemiološka situacija v Posavju zelo slaba. »Nikoli v teh dveh mesecih, kar so bili učenci doma, ni bilo tako slabo,« je poudarila.
Več ravnateljev je sporočilo, da so na odprtje pripravljeni, čeprav so se nekateri še včeraj popoldne o tem dogovarjali z občinami, starši in prevozniki. Mnogi ravnatelji pa so potarnali, da so navodila z ministrstva prihajala pozno, poleg tega pa so bile priprave otežene zaradi praznikov.
