Več kot leto dni trajajoča raziskava uporabniških komentarjev na spletnem portalu MMC RTV Slovenija po ugotovitvah njenih avtorjev razkriva obsežno in sistematično širjenje proruskih ter protizahodnih narativov, kar bistveno presega okvir vsakdanje spletne razprave. Po prepričanju avtorjev raziskave, katerih imena hranimo v uredništvu in ki so se za anonimnost odločili zaradi bojazni pred odzivi proruskih agitatorjev in morebitnimi povračilnimi ukrepi, ne gre zgolj za glasna mnenja posameznikov, temveč za organizirano vplivnostno delovanje usklajenih uporabniških profilov, tudi avtomatiziranih računov oziroma botov.
Raziskava se je osredotočila na komentarje pod novicami o vojni v Ukrajini na MMC, pri čemer niso analizirali vseh, temveč najvplivnejši del: najbolje ocenjene komentarje. To so zapisi, ki jih uporabniki z všečki oziroma zvezdicami potisnejo na vrh razprave in so zato najprej vidni večini bralcev. Po navedbah avtorjev je prav v tem segmentu zaznati največje odstopanje od dejanskih stališč slovenske javnosti, kot jih kažejo javnomnenjske raziskave.
V analiziranem vzorcu 150 novic in 3000 najbolje ocenjenih komentarjev je bilo po njihovih podatkih kar 91 odstotkov komentarjev vsebinsko skladnih s proruskimi ali izrazito protizahodnimi narativnimi vzorci. Po mnenju raziskovalcev takšen delež kaže na usklajeno delovanje z namenom vplivanja na zaznavo vojne, odgovornosti zanjo ter legitimnosti političnih in družbenih institucij.
Od prvih opozoril do sistematične preiskave
Avtorji raziskave poudarjajo, da jih k analizi ni spodbudil en sam dogodek, temveč večletno opazovanje problematičnih komentarjev na MMC. »Na neprimerne in sovražne komentarje pod novicami z občutljivo tematiko, denimo na napade na skupnost LGBT, smo odgovorne na RTV Slovenija opozarjali več let,« pravijo. Sistematičnega preučevanja protizahodne in proruske propagande pa so se lotili po padcu nadstreška v Novem Sadu in lastnih izkušnjah s komentiranjem novic o protestih v Srbiji.
Po njihovih navedbah so prav takrat opazili izrazita neskladja pri moderiranju komentarjev na portalu MMC. »Moderatorji so izjemno hitro odstranjevali komentarje, ki so bili kritični do predsednika Vučića, dopuščali pa zapise, ki so protestnike označevali za 'tuje plačance' in 'brezdelno drhal',« opisujejo. To jih je spodbudilo k vprašanju, ali gre zgolj za posamične napake ali za širši, sistemski problem.
Kmalu zatem so zaznali, da se isti uporabniki, z zelo podobnim slogom pisanja, množično pojavljajo tudi pod novicami o vojni v Ukrajini. Po njihovem mnenju takšen vzorec močno odstopa od ugotovitev slovenskih javnomnenjskih raziskav, po katerih večina prebivalstva Rusijo prepoznava kot agresorico.
Ponavljajoči se narativ in delovanje botov
Avtorje raziskave ni presenetila zgolj vsebina komentarjev, temveč predvsem njihova struktura in ponavljanje. Komentarji se po njihovih ugotovitvah razvrščajo v omejeno število stalnih kategorij: zanikanje ali relativizacija ruske agresije, prelaganje krivde za vojno na Ukrajino ali Zahod, diskreditacija ukrajinskega političnega vodstva, poveličevanje ruskih vojaških uspehov ter sistematični napadi na zahodne in domače medije kot domnevno propagandne.
Po mnenju avtorjev gre za klasične tehnike informacijske vojne, katerih cilj je ustvariti vtis alternativnega, domnevno bolj verodostojnega informiranja. Sum organiziranega delovanja dodatno krepi časovna dinamika: številni komentarji prejmejo veliko število všečkov že kmalu po objavi, pogosto v nočnih urah ali ob koncih tednov. Po navedbah avtorjev se isti profili pojavljajo pod različnimi temami – od vojne v Ukrajini do protestov v Srbiji ali notranjepolitičnih tem – vedno z enakim diskurzivnim okvirom. Po njihovem prepričanju takšni vzorci ustrezajo znanim modelom delovanja računalniških botov in koordiniranih vplivnih mrež.
RTV Slovenija se ograjuje od navedb
Ob izpostavljenih primerih so se avtorji vprašali, kako je mogoče, da so takšni komentarji prestali predhodno moderatorsko sito, čeprav po njihovem mnenju kršijo standarde in pravila komuniciranja na portalu rtvslo.si. Opozarjajo tudi, da iz poročil varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev izhaja, da so bila podobna opozorila zabeležena že vsaj leta 2021. Primarni motiv raziskave je bil po njihovih besedah seznaniti svet RTV Slovenija z ugotovitvami, kar so maja letos tudi storili. »Ker nismo prejeli nikakršnega odziva, smo se odločili, da na podlagi vsega zbranega gradiva izdelamo spletno stran in o njej obvestimo javnost,« pojasnjujejo.
Na Urad vlade za komuniciranje (Ukom) smo se obrnili z vprašanjem, ali je tamkajšnja projektna skupina za boj proti dezinformacijam obveščena o proruskih komentarjih na portalu MMC RTVSLO in ali lahko kakor koli ukrepajo. Odgovorili so nam, da na Ukomu sistematično ne spremljajo oziroma ne odkrivajo tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, bi pa Ukom ob morebitnem njihovem pojavu koordiniral morebiten odziv na ravni vlade RS. »Ukom tako tudi ne spremlja komentarjev na MMC, smo pa opozorila o domnevnih proruskih komentarjih na tem portalu zasledili v javnih virih,« so dodali.
Z vprašanji smo se obrnili tudi na RTV Slovenija. »RTV Slovenija se ograjuje od navedb in očitkov, objavljenih na anonimni spletni strani rtv-ekspoze.org. Gre za neavtorizirano objavo brez razkritih avtorjev, brez jasno opredeljene metodologije in brez preverljivih virov, zato takšnih zapisov ni mogoče obravnavati kot verodostojno ali strokovno analizo. Uporabniški komentarji predstavljajo individualna stališča posameznikov in ne odražajo uredniškega ali institucionalnega stališča RTV Slovenija. Sistem komentiranja stalno nadgrajujemo, uporabljamo integriran sistem prijavljanja kršitev pravil sodelovanja ter se na prijave odzivamo ažurno,« so zapisali. »Širjenje neutemeljenih in potencialno zlonamernih obtožb jemljemo resno in ne izključujemo uporabe pravnih sredstev, vključno s preučitvijo možnosti pravnih postopkov proti avtorjem zapisa,« so dodali na RTV Slovenija.
Avtorji raziskave pa vseeno opozarjajo, da množični izrazi podpore avtokratskim in diktatorskim režimom v javnem prostoru dolgoročno ogrožajo demokracijo in lahko vplivajo tudi na volilne procese. Zato menijo, da razprava o spremembi moderiranja in pravil komentiranja ali celo o ukinitvi komentarjev pri najbolj občutljivih temah ni več vprašanje udobja, temveč odgovornosti do demokratičnega javnega prostora.