Manj kot dva meseca pred ključnimi parlamentarnimi volitvami javnomnenjske raziskave kažejo na tesen spopad med konservativnim blokom Janeza Janše in liberalno sredino Roberta Goloba. Medtem ko se zdi, da veter v jadra piha desnici, pa usoda prihodnje vlade leži v rokah majhnih strank in petine neopredeljenih volivcev.
Politični prostor se znova polarizira okoli dveh osrednjih figur. Po štirih letih vladavine liberalne sredine najnovejši podatki kažejo na morebiten zasuk v desno, kar bi lahko pomenilo vrnitev Janeza Janše na čelo vlade. Vendar pa podrobnejša analiza zadnje ankete agencije Ninamedia, ki jo bo jutri objavila Mladina, razkriva, da je pot do parlamentarne večine vse prej kot tlakovana.
Čeprav se politični analitiki strinjajo, da so tektonski premiki med levim in desnim polom v slovenski družbi redki in da so volilna telesa v veliki meri zacementirana, zadnje meritve, opravljene med 26. in 27. januarjem, kažejo na sliko izjemne negotovosti. Če bi bile volitve danes, bi slavila Slovenska demokratska stranka (SDS), toda njena prednost pred vladajočim Gibanjem Svoboda ostaja znotraj statistične napake.
Igra številk: 44 proti 40
Anketa, ki je zajela 700 respondentov, stranki SDS pripisuje 22,6-odstotno podporo, medtem ko Gibanje Svoboda uživa zaupanje 19,1 odstotka vprašanih. To je statistični mrtvi tek, ki pa v slovenskem proporcionalnem volilnem sistemu dobiva povsem drugačne dimenzije, ko se odstotki pretvorijo v poslanske mandate.
Projekcije kažejo, da bi desnosredinski blok pod vodstvom Janše — ob predpostavki sodelovanja s tradicionalno zaveznico Novo Slovenijo (NSi) in novoustanovljenimi Demokrati nekdanjega zunanjega ministra Anžeta Logarja — lahko računal na približno 44 poslancev v 90-članskem državnem zboru. Na drugi strani bi levosredinski blok okoli Roberta Goloba, vključno s Socialnimi demokrati (SD) in Levico (tokrat v tandemu s stranko Vesna), zbral okoli 40 mandatov.
Do magične meje 46 glasov, potrebnih za potrditev vlade, torej obema taboroma še vedno nekaj zmanjka. To ustvarja prostor za zapletena povolilna pogajanja, kjer bo vsak glas štel in kjer bi lahko najmanjše stranke postale ključne.
Gneča na sredini in robu
Ena najbolj presenetljivih ugotovitev tokratnega merjenja utripa volivcev je neverjetna izenačenost manjših parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank. NSi, SD, Levica (z Vesno) in Logarjevi Demokrati se vsi gibljejo okoli 6-odstotne podpore. Ta gneča tik nad parlamentarnim pragom (štiri odstotke) je za stratege velikih strank nočna mora. Izpad katere koli od teh strank iz parlamenta bi lahko drastično prevesil tehtnico v korist nasprotnega tabora zaradi prerazporeditve izgubljenih glasov.
Posebno pozornost analitikov vzbuja populistična stranka Resni.ca Zorana Stevanovića, ki, glede na anketo, s 3,5-odstotno podporo ostaja tik pod pragom, a je prehitela stranko Prerod kočevskega župana Vladimirja Prebiliča (2,7 odstotka). Usoda teh glasov ostaja velika neznanka. Če Resni.ca prestopi prag, bi se koalicijska matematika Janeza Janše lahko zapletla ali pa, paradoksalno, rešila, odvisno od pripravljenosti na sodelovanje s stranko, ki je svojo bazo gradila na protisistemskem sentimentu.
Faktor neopredeljenih
Kljub navidezni stabilnosti volilnega telesa ostaja v zraku velik vprašaj: 19,7 odstotka volivcev je neopredeljenih ali pa svoje izbire ne želijo razkriti.
Slovenska politična zgodovina nas uči, da desnica, zlasti SDS, razpolaga z izjemno discipliniranim volilnim telesom, ki se zanesljivo udeležuje volitev. Njihova baza je trdna, četudi hkrati omejena. Janša ima nizek rezervoar potencialnih glasov med neopredeljenimi. Na drugi strani je leva sredina tradicionalno odvisna od visoke volilne udeležbe in taktičnega glasovanja v zadnjem trenutku.
Leta 2022 je bila udeležba izjemna, kar 71-odstotna, kar je na oblast zavihtelo Roberta Goloba. Ali se lahko takšna mobilizacija ponovi, je vprašanje za milijon evrov. Vladimir Prebilič, ki v anketah trenutno zaostaja, velja za politika, ki bi lahko v soočenjih nagovoril prav ta segment neodločenih volivcev, če mu bo uspelo prebiti medijski hrup dveh velikih blokov.
Čeprav trenutni podatki kažejo na prednost desnice in možnost formiranja vlade pod taktirko SDS, je izid daleč od gotovega. Razlika v mandatih je minimalna, število neopredeljenih pa dovolj veliko, da v zadnjih dveh mesecih povzroči preobrat.