Revija The Parliament je že precej pred volitvami v evropski parlament leta 2024 napovedala, da se bo volilna udeležba mladih bistveno povečala ter da bodo mladi naklonjeni predvsem desnici. Podobno je napovedal tudi Politico. Izkazalo se je, da so bile projekcije in napovedi pravilne. Dejanski rezultati volitev, volilne ankete in povolilne raziskave za evropski parlament namreč kažejo, da desnica in skrajna desnica pridobivata veljavo zlasti med mladimi. Na primer: v Nemčiji je za AfD glasovalo 16 odstotkov mladih, kar predstavlja potrojitev strankinega deleža v tej demografski skupini. V Franciji je na evropskih volitvah glasovalo 32 odstotkov mladih, starih od 18 do 34 let, kar zajema več kot dvakratni delež v primerjavi z evropskimi volitvami leta 2019.
Vsi ti povzetki zajemajo dvoje najpomembnejših nedavnih dogajanj na področju politike med mladimi, ki ju lahko opazimo ne le v Evropi, temveč tudi v Sloveniji. Med mladimi, ki so bili nekoč prikazani kot skoraj popolnoma politično apatični, se danes kažejo jasni znaki ponovnega vključevanja v politiko.
Mladi imajo vse raje (skrajno) desnico
Državna volilna komisija (DVK) pri vsakih volitvah in referendumih objavi izide glasovanja po starostni skupini in spolu za vse starostne skupine skupaj. Glede na podatke DVK se je na zadnjem referendumu oktobra lani glasovanja v najmlajši starostni skupini (18 do 30 let) udeležilo zgolj 4,9 odstotka volilnih upravičencev, na volitvah v državni zbor leta 2022 pa 9,36 odstotka.
Vendar zadnje raziskave kažejo, da se zanimanje za politiko med mladimi v Sloveniji prebuja. Raziskava Mladina Slovenija, ki so jo opravili med 600 mladimi v začetku leta 2024, ugotavlja, da je slovenska mladina v primerjavi z letom 2018 postala precej bolj politično ozaveščena. »Še nedavno so bili deleži politično aktivnih mladih zelo majhni. Leta 2018 in 2019 se je le nekaj več kot tretjina mladih udeležila parlamentarnih in evropskih volitev. Tudi danes mladi ostajajo razmeroma šibko politično angažirani, a v anketah iz več držav ugotavljamo, da kažejo tako več zanimanja za politiko kot tudi več subjektivnega znanja o njej,« je pojasnil sociolog dr. Tibor Rutar s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki je raziskavo izvajal.
Po njegovih besedah se mladi danes bistveno lažje opredeljujejo kot nekoč, pri čemer »večji delež kot v preteklosti zase pravi, da so na desnici«. Med letoma 2018 in 2024 je tako v Sloveniji močno upadel delež neopredeljenih mladih volilcev, in sicer s 43 odstotkov na 19 odstotkov.
»Leta 2018 je bilo enajst odstotkov mladih na zmerni desnici in sedem odstotkov na skrajni desnici. Leta 2024 sta se deleža povzpela na 24 odstotkov na zmerni desnici in enajst odstotkov na skrajni desnici,« je izsledke raziskave povzel Rutar. Tradicionalno so bili do nedavnega mladi v Sloveniji rahlo bolj na levem spektru. Še leta 2018 so bili na lestvici od ena do deset, pri čemer je ena skrajno levo in deset skrajno desno, v povprečju na točki 4,8 oziroma rahlo levo od sredine. Leta 2024 pa so že kazali nagnjenost k desnemu centru oziroma 5,9 na omenjeni lestvici.
»Moškosferne ideologije« proti ženskam
Kot dodaja politolog dr. Marinko Banjac, je včasih veljalo – in takšno prepričanje je pogosto prisotno še danes –, da mlajše generacije politika ne zanima, posledično pa tudi, da niso politično aktivne. »V tem kontekstu se govori o politični apatiji in celo zavračanju vsega, kar je povezano s politiko,« je povedal Banjac. V zadnjem obdobju pa lahko med mladimi govorimo o večji politični senzibilizaciji, za kar obstaja več razlogov. »Mednje gotovo lahko štejemo tudi to, da se globalno dogajajo velike spremembe v razmerjih moči, katerih simptom je tudi vse bolj brutalno delovanje vojaško-varnostnega kompleksa v različnih regijah sveta. Mladi želijo vedeti, kaj se dogaja, in v veliki meri tudi izraziti nestrinjanje z nasiljem. Drugi vzrok je tudi vse večja spektakularizacija politike, ki se v smislu promocije in marketinga seli na medmrežje, ki je domicil mladih,« je dejal Banjac.
»Mladi se danes dobro zavedajo, da politika pomembno vpliva na njihovo življenje, zato zanjo izkazujejo več zanimanja in tudi več politične samozavesti,« je povzela sociologinja dr. Veronika Tašner. Meni, da je del ideološkega premika mladih proti desnemu centru mogoče pojasniti z dejstvom, da so akterji na desnem političnem polu v zadnjih letih pogosto uspešnejši pri nagovarjanju konkretnih frustracij in negotovosti mladih.
»Pomemben dejavnik tega premika je tudi vse izrazitejši razkorak med političnimi prepričanji mladih žensk in mladih moških. Mladi moški so pogosto dovzetnejši za narative tako imenovanih moškosfernih ideologij, ki krivdo za različne družbene in ekonomske krize pripisujejo ženski emancipaciji oziroma domnevni izgubi moških privilegijev. Takšne ideje ponujajo poenostavljene razlage osebnih in strukturnih neuspehov ter učinkovito mobilizirajo občutke frustracije in ogroženosti,« opaža Tašner. Poudaril je še, da so na drugi strani mlade ženske, ki večinoma izhajajo iz prepričanja, da družbena enakost še ni dosežena, zato se pogosteje nagibajo k levosredinskim političnim opcijam. »Posledično se politični razkol med mladimi ne kaže več zgolj kot ideološki, temveč tudi izrazito spolno zaznamovan, kar dodatno poglablja polarizacijo znotraj mlajših generacij,« je povedal.
Podobno kaže tudi raziskava, opravljena v Sloveniji. »Mladi so danes manj tolerantni do homoseksualnosti – specifično pri fantih se je pokazal znaten upad tolerance. Močnejša so avtoritarna nagnjenja, ki jih merimo s strinjanjem glede trditev, kakršna je: 'Pod določenimi razmerami je diktatura boljša oblika vladanja kot demokracija.' Avtoritarizem je spet narasel predvsem pri fantih. Mladina je postala bolj nacionalistična – to velja tako za dekleta kot fante, a spet najbolj za slednje. Mladi fantje danes tudi nekoliko bolj kot leta 2018 razmišljajo, da imajo etnične manjšine pri nas preveč pravic,« je raziskavo povzel Tibor Rutar. Pokazala je tudi, da se mladi desničarji, sploh skrajni desničarji, bolj kot preostala mladina bojijo migrantov, predvsem se bojijo rahljanja tradicionalnih vrednot. Po drugi strani pa skrajno desna mladina izkazuje več zaupanja v institucije, kot so cerkev, politične stranke ter celo sodišča in policija. Univerzalni strah mladine sta stanovanjska problematika in slab zdravstveni sistem.
Zakaj še vedno ne hodijo na volitve?
Je pa zanimivo, da se ti vrednostni premiki ne prevajajo nujno v glas za posamezno politično stranko. Pomenijo pa, kot pravi Tibor Rutar, da so volilni glasovi mladih za bolj desne stranke danes verjetnejši, kot so bili v preteklosti. »Na primer, leta 2024 je bilo med mladimi, ki volilno podpirajo stranko SDS, kar okoli 66 odstotkov takšnih, ki so se opredeljevali desno ali skrajno desno. Med mladimi podporniki Gibanja Svoboda je celotni delež desničarjev znašal le 24 odstotkov. Tudi druge analize kažejo, da je za tiste, ki se opredeljujejo skrajno desno, zelo verjetno, da bodo podprli SDS. Pri zmernih desničarjih je verjetnost nižja, vendar še vedno visoka v absolutnem smislu. Pri mladih na sredini pa je verjetnost precej nizka,« je pojasnil številke.
Kot poudarja Veronika Tašner, pa ob dejanskem odhodu na volišče pogosto prevladata občutek resignacije in dvom o smiselnosti glasovanja – vprašanje, kaj lahko v resnici spremeni en sam glas. »Na to se cepi še prepričanje, da etablirana politika tako ali tako nima posluha za mlade oziroma ne upošteva njihovih idej,« je dejala. In nadaljevala: »Ta kljuvajoči dvom o moči volilk in volilcev predstavlja pomembno oviro med interesom in dejansko politično participacijo. Razpravljanje o politiki je za mlade lažje dostopno, volilna udeležba pa zahteva več odgovornosti, zaupanja v institucije in politični sistem ter občutek, da je tvoj glas slišan.«
Marinko Banjac je zaključil: »Zdi se, da mladi letos ne bodo nič bolj odločilni kot sicer, tudi razmerja na političnem parketu so taka, da ne napovedujejo večje mobilizacije mladih, kot je bilo to na preteklih državnozborskih volitvah.« Volilna neudeležba mladih tako ni posledica lenobe, temveč kombinacije občutka politične neučinkovitosti, odtujenosti od institucionalne politike in življenjskih okoliščin (študij zunaj domačega kraja), ki ne spodbujajo redne volilne participacije.
