Prva selitev od doma postaja vse večji privilegij. Umikanje države na stanovanjskem področju je z razprodajo stanovanjskega fonda po osamosvojitvi in s porastom neoliberalizma pripeljalo do tega, da stanovanjski stroški predstavljajo vse večji del izdatkov za gospodinjstvo. Še zlasti to velja pri mladih odraslih, ki na začetku kariere razpolagajo z bistveno nižjimi povprečnimi dohodki kot druge starostne skupine. Sedanja vlada je z zakonom za gradnjo javnih najemnih stanovanj namenila 100 milijonov evrov na leto za prihodnjih deset let. Za primerjavo: v letih 2015–2022 je bilo iz proračuna zagotovljenih 13,8 milijona evrov. Iz opozicije prihajajo očitki, da mladi ne potrebujejo državnih najemnih stanovanj, ampak pogoje za nakup lastnega doma. Kar je lažna dilema, saj je potrebno oboje.
Gibanje Svoboda
Ne. Stanovanjska politika je ena naših ključnih prioritet. Dom je osnovna človekova potreba in temelj varne prihodnosti, zato smo v tem mandatu za gradnjo javnih najemnih stanovanj zagotovili desetletno financiranje v višini 100 milijonov evrov na leto. Toda delo še ni končano: v prihodnjem mandatu želimo z obdavčitvijo praznih stanovanj, ki niso dom ali oddana v dolgoročni najem, z omejevanjem kratkoročnih najemov ter z uvedbo jamstvene sheme za mlade odgovoriti na izzive nepremičninskega trga in mladim omogočiti samostojnost. Naš cilj je jasen – stanovanja so pravica in morajo postati dosegljiva realnost.
SD
SDS
Levica in Vesna
Ne. Mladi potrebujejo finančno dostopna in kakovostna stanovanja na primernih lokacijah. To ponujajo tako javna najemna stanovanja kakor tudi dostopna lastniška stanovanja, ki pa so redkost, za nakup pa se je treba globoko zadolžiti. V tem mandatu smo prvič v zgodovini namenili znatna proračunska sredstva za gradnjo javnih najemnih stanovanj in hkrati olajšali dostop mladim do najema. Po novem imajo mladi in mlade družine prednost pri razpisih za najem javnih najemnih stanovanj. Cilj javne gradnje ni samo mladim zagotoviti dostopne domove, ampak s povečanjem ponudbe prispevati tudi k padcu cen stanovanj za nakup.
Demokrati. Anžeta Logarja
Vemo, da so stanovanja najbolj pereč problem mladih v Slovenji, saj mladi brez lastnega doma ostajajo odvisni od države in brez perspektive za samostojno življenje. Med našimi ukrepi za to, da za mlade dom postane dosegljiv, so subvencionirani krediti, projekt Stanovanjski feniks, v katerem bi z občinami in državo krili komunalni prispevek na demografsko ogroženih območjih, in davčne spodbude za mlade ne najemnem trgu.
Prerod
Resni.ca
Da, se strinjamo. Naš program predvideva, da bi država mladim družinam, ki so kreditno nesposobne, pomagala s svojevrstnim posojilom in odplačevanjem kupnine skozi najemnino. Na račun nizkih davkov in prispevkov bi povišali plače in tako omogočili več priložnosti za mlade. S projektom Resni.START bi država ob rojstvu otroka odprla varčevalni račun in nanj nakazala 500 evrov začetnega kapitala. Ta znesek bi se oplemenjeval skozi stabilne naložbene mehanizme. Ko bi posameznik dopolnil 18 let, bi lahko ta sredstva uporabil izključno za izobraževanje, reševanje prvega stanovanjskega problema ali prvo zaposlitev.
NSi, SLS in Fokus
Da. Po raziskavah si velika večina mladih želi živeti v lastnem stanovanju ali hiši, ne v najemu. Naloga države zato ni gradnja državnih najemnih stanovanj za peščico ljudi, temveč ustvarjanje pogojev, v katerih lahko vsi mladi lažje pridejo do lastnega doma. Za boljše pogoje lahko država poskrbi s hitrejšim umeščanjem v prostor, poenostavitvijo pridobivanja gradbenih dovoljenj, spodbujanjem zasebne in javno-zasebne gradnje z ugodnim financiranjem.