Video prikazuje mimoidoče na sončnih lokacijah v središču Ljubljane, ki odgovarjajo na vprašanje: »Katera sta najpogostejša poklica za moške in ženske?« Odgovori so zgovoren prikaz družbenih predstav o delu. Za moške so anketiranci med drugim navajali poklice, kot so programer, električar, podjetnik in »nekaj z računalniki«, kar kaže na močno zaznavanje tehničnih in IT-poklicev kot moške domene. Eden od vprašanih je v šali omenil tudi status brezposelnega.
Na drugi strani so za ženske predvidevali, da so najpogosteje učiteljice, vzgojiteljice, računovodkinje, gospodinje ali trgovke. Ta nabor odgovorov jasno odraža zakoreninjene predstave o tipično »moških« tehničnih in »ženskih« storitvenih, administrativnih ter skrbstvenih poklicih.
Statistična resničnost drugačna od pričakovanj
V opisu objave so pri Sursu postregli z dejanskim stanjem, ki se precej razlikuje od ugibanj. Podatki namreč kažejo, da v Sloveniji največ moških, natančneje 29.784, opravlja poklic voznika težkih tovornjakov in avtobusov. Pri ženskah pa je, skladno z enim od pogostejših ugibanj, najpogostejši poklic prodajalka v trgovini, saj ga opravljajo kar 32.503 ženske.
Ta podatek ni presenetljiv le za anketirance na ulici, ampak osvetljuje tudi širše trende na slovenskem trgu dela. Kot poudarjajo v analizah, se Slovenija sooča s pomanjkanjem delovne sile, med katero so tudi poklicni vozniki, zato je ta sektor močno odvisen od tujcev.
Po drugi strani podatek o prodajalkah potrjuje ugotovitve o tako imenovani horizontalni segregaciji: kljub visoki stopnji zaposlenosti žensk v Sloveniji so te še vedno nadpovprečno zastopane v storitvenih in pogosto slabše plačanih dejavnostih, kar prispeva k vztrajanju razlik v plačah med spoloma.