Po odločitvi, da na ljubljanski podružnici Univerze Sigmunda Freuda Dunaj (SFU) v prihodnjem študijskem letu ne bo več vpisa v akademske programe v slovenskem jeziku, o čemer smo že pisali, se odpirajo nova vprašanja o prihodnosti tamkajšnjega izobraževanja na področju psihoterapije. Tokrat ne gre več le za dodiplomske in magistrske programe psihologije ter psihoterapevtske znanosti, temveč tudi za položaj tistih, ki so se na SFU vpisali v propedevtiko in specialistična psihoterapevtska izobraževanja.
Kot nam je uspelo izvedeti, so nekateri študenti oziroma udeleženci teh programov prejeli obvestila, da se njihovo izobraževanje po novem organizacijsko umešča pod Sigmund Freud Inštitut, in ne več pod univerzo. Neuradno naj bi nekaterim ponudili tudi nove pogodbe, učna ambulanta pa naj bi bila že premeščena z univerze na inštitut. Zato se odpira vprašanje, kaj sprememba pomeni za njihov status, že sklenjene pogodbe, praktično delo in pridobitev končnih nazivov.
Na SFU Ljubljana sicer zatrjujejo, da bodo vsi študenti dodiplomskega in magistrskega študija psihologije ter psihoterapevtske znanosti študij lahko zaključili v skladu s podpisano pogodbo. »Prav tako bodo skladno s pogodbo prejeli avstrijsko diplomo na Univerzi Sigmunda Freuda,« so nam odgovorili. Ob tem so dodali, da na Sigmund Freud Inštitutu nudijo »možnost neakademskega izobraževanja za psihoterapevte v skladu z na novo sprejetim zakonom o psihoterapevtski dejavnosti«. S tem na SFU ločujejo med akademskimi programi, ki vodijo do avstrijske univerzitetne diplome, in psihoterapevtskimi usposabljanji. Prav pri slednjih pa se odpira največ vprašanj. Udeleženci opozarjajo, da so bili ob vpisu prepričani, da se vključujejo v izobraževanje v okviru univerze oziroma njene ljubljanske podružnice, zdaj pa jim SFU pojasnjuje, da je šlo ves čas za neakademsko strokovno usposabljanje. Zato se sprašujejo, zakaj se njihovo izobraževanje prenaša na inštitut in ali bo imela končna listina enako težo, kot so pričakovali ob vpisu.
Akademska in neakademska pot
Na vprašanje, zakaj se udeležence teh izobraževanj sedaj nenadoma preusmerja na inštitut, so na SFU odgovorili, da gre za uskladitev z naravo posameznih programov. »Gre za jasno razmejitev med akademsko in neakademsko potjo, kot jo predvideva tudi zakonodajni okvir. Akademski študiji ostajajo v univerzitetnem prostoru, medtem ko se strokovna usposabljanja in druga neakademska izobraževanja umeščajo v Sigmund Freud Inštitut kot specializirano strokovno institucijo na področju psihoterapije, psihologije in duševnega zdravja,« so zapisali.
Toda ravno to pojasnilo odpira vprašanje, kako so bili programi predstavljeni doslej. Med udeleženci so tudi takšni, ki že imajo sedmo raven izobrazbe oziroma magisterij neke smeri in so se nato vpisali na propedevtiko in specialistični študij psihoterapije. Po njihovem razumevanju se niso vpisali zgolj v neakademsko usposabljanje, temveč v specialistični študij v okviru SFU Ljubljana.
Na SFU Ljubljana takšno razumevanje sedaj zavračajo. Kot so zapisali, specialistični študiji na SFU Ljubljana »nikoli niso bili akademski študiji, temveč specialistična izobraževanja izbranega psihoterapevtskega pristopa«. Kot pojasnjujejo, so bile te vsebine sicer povezane s fakultetnim študijem psihoterapevtske znanosti, vendar niso predstavljale akademskega študijskega programa. »To pomeni, da so določene specialistične vsebine posameznega psihoterapevtskega pristopa poslušali skupaj tako študenti fakultetnega študija Psihoterapevtske znanosti kot udeleženci specialističnega izobraževanja, vendar je šlo ves čas za dva različna tipa izobraževanja: pri prvem za akademski študij, pri drugem za neakademsko strokovno usposabljanje,« so navedli.
Vprašanje listin in veljavnosti
Razlika ni nepomembna. Če študenti akademskega programa ob zaključku pridobijo akademski naziv, udeleženci specialističnega izobraževanja po razlagi SFU ne pridobijo univerzitetne diplome, temveč strokovni naziv. Po novem zakonu naj bi te nazive podeljevala zbornica, prihodnji status že vpisanih udeležencev pa bo odvisen tudi od tega, kako bo novi sistem priznaval doslej opravljena izobraževanja. Po informacijah, ki smo jih pridobili, nekateri udeleženci opozarjajo, da so se v program vpisali v prepričanju, da gre za specialistični študij v univerzitetnem okolju, ne pa za neakademsko usposabljanje. Kot pravijo, razlika zanje ni zgolj formalna, saj zadeva tudi težo končne listine in njihova pričakovanja ob vpisu.
Prav zato vprašanje ni zgolj terminološko. Udeležencev ne zanima le, kako SFU poimenuje posamezno izobraževanje, temveč tudi, kaj bodo na koncu pridobili, kdo bo za to odgovarjal in kakšno listino bodo prejeli, če so se v izobraževanje vpisali v okviru SFU Ljubljana, zaključili pa naj bi ga pod okriljem Sigmund Freud Inštituta. Jedro vprašanja ni le, kam je program umeščen danes, temveč tudi, kako je bil predstavljen ob vpisu.