Predlog uredbe kot izvajalca gospodarske javne službe na področju urejanja voda po novem določa podjetje v 100-odstotni lasti države, ki bo imelo izključno pravico izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda. Kot piše v obrazložitvi, bo do ustanovitve podjetja javne službe lahko zagotavljala tudi državna direkcija za vode.
Na vprašanje, kaj se bo z direkcijo za vode zgodilo po ustanovitvi podjetja Slovenske vode, na ministrstvu za naravne vire in prostor ne odgovarjajo, molčijo pa tudi glede vprašanj, katere konkretne naloge in pooblastila bo prevzelo podjetje Slovenske vode ter ali so pred odločitvijo o ustanovitvi podjetja opravili vsebinsko analizo področja upravljanja voda. Odgovorov na ta ključna vprašanja niso prejeli niti člani sveta za vode, strokovnega posvetovalnega telesa ministrstva pri upravljanju voda, opozarja članica sveta, profesorica na oddelku za geologijo naravoslovnotehniške fakultete in predsednica Globalnega partnerstva za vodo Slovenija dr. Barbara Čenčur Curk. Na zadnji seji sveta za vode, ki je potekala pred približno dvema tednoma, člani po njenih besedah niso dobili niti informacije o tem, da bo uredba kmalu poslana v javno obravnavo, niti kakršnih koli informacij o vsebini uredbe. »Danes rečejo eno, jutri pa naredijo drugo. Proces je popolnoma netransparenten,« je dejala Barbara Čenčur Curk in dodala, da vlada oziroma ministrstvo s tem kršita aarhuško konvencijo, ki jasno zapoveduje vključevanje javnosti pri oblikovanju politik na področju okolja, kamor sodijo tudi vode.
Ker vsi procesi potekajo v tajnosti, po besedah sogovornice dr. Barbare Čenčur Curk ni jasno, kako naj bi bili organi po novem organizirani in kdo bo imel katere naloge in pristojnosti: »Katere bodo naloge novega državnega podjetja? Po predlogu uredbe le urejanje voda. Ali bo vse ostalo delalo ministrstvo? Kdo bo na primer izdajal vodna soglasja za posege v vodna in priobalna zemljišča, kdo vodna dovoljenja za rabo vode? Direkcija, ministrstvo ali novo državno podjetje? In če bo to počelo slednje, kako bomo preprečili korupcijska tveganja in, v najbolj črnem scenariju, razprodajo voda?« Da bi dobili odgovore na ta in druga vprašanja, bi moralo ministrstvo po njenih besedah pripraviti in javnosti predstaviti vsebinsko analizo obstoječega sistema upravljanja voda. »A te do zdaj nismo videli, zato domnevamo, da je ni in da reorganizacija upravljanja voda torej poteka brez detajlne vsebinske analize obstoječega sistema,« je poudarila.
Minister Jože Novak je sicer v izjavi za medije pred dobrim tednom zatrdil, da so opravili »analizo delovanja celotnega področja upravljanja voda«, na podlagi katere so ugotovili, »da je treba marsikaj racionalizirati, da ni treba na dveh koncih delati podobnih stvari, na primer, da ena institucija pripravlja, druga pa izdaja soglasja«. A ministrstvo, kot že omenjeno, podrobnosti vsebinske analize doslej ne s stroko ne z javnostjo ni delilo.
Barbara Čenčur Curk je kritična tudi do ministrove izjave o nesmiselnosti obstoja dveh institucij – ministrstva in direkcije za vode. To je edino logično, pravi sogovornica: »Ministrstvo samo ne bo izdajalo 40.000 soglasij in dovoljenj na leto. To bi bil unikum. In ne to, da imamo dve instituciji za dve ravni, kar imajo tudi vse druge države. Se pa strinjam, da bi morali marsikatere naloge in procese izboljšati in dobro definirati. Ker niso, so težave.« Ustanavljanje nove družbe prav tako ne bo rešilo pomanjkanja ustreznih kadrov, kar je ena od ključnih težav na tem področju.
»Nevarnost navzkrižja interesov«
Edina študija, ki so jo člani sveta za vode doslej prejeli, je pravno-ekonomska analiza štirih možnih modelov izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb, ki obravnava zgolj ekonomski in pravni vidik organizacije tega področja in zato po mnenju članov sveta ne zadošča za sprejem odločitve o reorganizaciji. Borut Roškar, nekdanji direktor VGP Drava Ptuj (ki je eden od koncesionarjev), in Roman Kramer, nekdanji direktor Direkcije RS za vode, sta poleg tega v svojem referatu ob lanskem Mišičevem vodarskem dnevu v Mariboru opozorila, da koncesionarji kot dosedanji izvajalci nalog urejanja voda v izdelavo same študije niso bili vključeni, kot tudi niso bili vključeni drugi strokovnjaki s področja izvajanja vodnogospodarske javne službe urejanja voda. Izpostavila sta tudi, da so v študiji uporabljena številna napačna izhodišča in predpostavke, med drugim je denimo spregledano dejstvo, da lahko koncesionarji zaradi omejitev s področja varstva narave dela na vodotokih opravljajo le nekaj mesecev na leto (izven obdobja drstitve rib, gnezdenja ptic …), za preostali del leta pa si morajo delo poiskati na trgu – kaj bodo v tem času počeli s kapacitetami družbe Slovenske vode, ni jasno. »Pravzaprav sploh ni jasno, ali bo imela državna družba svoje delovne stroje ali bo oddajala naročila. V slednjem primeru bi delo lahko dobila različna gradbena podjetja, ki nimajo nobenih izkušenj z deli na vodotokih. Vodotoki niso ceste,« opozarja Barbara Čenčur Curk.
Na tveganja ob prenosu pristojnosti na novo državno družbo sicer opozarja tudi študija, ki jo je naročilo ministrstvo. »Pomanjkanje konkurenčnega pritiska lahko vodi v neučinkovitost, politični vplivi lahko zmanjšajo strokovnost, fiskalna obremenitev je visoka, organizacijska togost pa lahko ovira hitro ukrepanje. Poleg tega obstaja nevarnost navzkrižja interesov, če podjetje hkrati načrtuje, izvaja in nadzira storitve,« ugotavljajo avtorji.
Več denarja, večji apetiti?
Sredstva za izvajanje gospodarske javne službe, ki jo želi vlada prenesti s koncesionarjev na družbo Slovenske vode, so se po katastrofalnih poplavah leta 2023 občutno povečala. V primerjavi z letom 2019, ko je bilo za izvajanje gospodarske javne službe namenjenih 16 milijonov evrov, so se denimo sredstva leta 2024 povečala na 44,93 milijona evrov. V prihodnje pa naj bi (zaradi vse pogostejših vremenskih ekstremov in staranja infrastrukture) letno za celovito upravljanje voda potrebovali približno 131,8 milijona evrov, ugotavlja študija, ki jo je naročilo ministrstvo. V okviru petletnega sanacijskega programa je za popoplavno obnovo namenjena približno milijarda evrov.