»Če bi vam pisala, da je funkcija enostavna, bi lagala. Je pa delo zagotovo veliko lažje, ker imam ob sebi strokovne in predane osebe na vodstvenih položajih, tudi v okviru strokovnih podpor znotraj ministrstva in organov v sestavi,« je nova kmetijska ministrica Mateja Čalušić pred dnevi napisala v elektronskem sporočilu sodelavcem. Toda na terenu dvomijo, ali so tisti, ki so v sklopu novega strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 kovali nove okoljsko naravne ukrepe, res strokovno usposobljeni za delo, ki ga opravljajo.
Nestrokovni strokovnjaki
Iz dokumentov, ki smo jih pridobili, je mogoče razbrati, da so se na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pri nekaterih kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepih (KOPOP), namenjenih spodbujanju sonaravnega kmetovanja, s katerim naj bi pred onesnaženjem varovali vode in tla ter zmanjšali negativne vplive kmetovanja na zrak, pošteno ušteli. Kmetje so se v te ukrepe vključili lani, subvencije zanje bodo prvič prejeli letos. Toda na MKGP za nekatere ukrepe niso znali niti približno oceniti, kolikšno bo zanimanje zanje, zato jim za izplačilo vseh samo letos manjka več kot 28 milijonov evrov. Namesto načrtovanih 29,4 milijona evrov potrebujejo skoraj 58 milijonov.
Najbolj so udarili mimo pri ukrepih vodni viri, precizno gnojenje in škropljenje, senena prireja in lokalne sorte. Samo pri teh štirih bodo morali kmetom izplačati skoraj 28 milijonov evrov več, kot so predvideli. »Strokovnjaki«, ki so pripravljali ukrepe, so se izkazali za popolne nepoznavalce kmetijstva. Precizno gnojenje in škropljenje je za okolje gotovo koristen ukrep, kajti precizna mehanizacija in oprema omogočata zelo nadzorovano uporabo fitofarmacevtskih sredstev, izdatno zmanjšata tudi stroške, povečata količino pridelka in prihranita čas. Večina kmetijskih podjetij takšno opremo ima, zato je neverjetno, da na MKGP pri preračunavanju, koliko subvencij bodo izplačali za ukrep precizno gnojenje in škropljenje, niso upoštevali vsaj tega dejstva. Kmetijska podjetja namreč obdelujejo več kot 21.000 hektarjev samo državnih zemljišč (zgolj Perutnina Ptuj blizu 3700 hektarjev), načrtovalci na MKGP pa so ocenili, da bodo vsi kmetovalci skupaj prvo leto (2023) s pomočjo te sodobne mehanizacije obdelali le 2700 hektarjev njiv. Iz subvencijskih oziroma zbirnih vlog, ki so jih morali oddati do julija lani, izhaja, da so jih s preciznim gnojenjem in škropljenjem obdelali skoraj 20-krat več, dobrih 52.000 hektarjev. Ker je ministrstvo letos za ta ukrep namenilo manj kot pol milijona evrov, bo moralo dodati še devet milijonov.
Naj dokažejo, če lahko
Pri ukrepu precizno gnojenje in škropljenje so se zakalkulirali tudi zaradi zelo ohlapnih pogojev, pod katerimi se je lahko kmetija vključila vanj. Lastne precizne mehanizacije in opreme, ki sta zelo dragi, namreč ni potrebovala. Zadostovala je že izjava nekoga, ki jo ima, da mu je njive obdelal on. Ali mu jih je res ali ne, tega strokovnjaki na MKGP ne bodo mogli dokazati. Nedvomno je to največja šlamparija v vsej zgodovini kmetijsko-okoljskih ukrepov.
Še bolj nerazumljivo je slabo načrtovanje ukrepa vodni viri. Namenjen je zaščiti podtalnice, zato lahko kmetje na teh območjih uporabljajo zgolj tista fitofarmacevtska sredstva, ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih. Obstajajo zemljevidi teh območij, zato je bil njihov obseg, ki se je lani povečal za tretjino, vnaprej znan. Poleg tega je MKGP kmetom za ukrep vodni viri ponudilo zelo dobro dodatno plačilo, to je 340,24 evra na hektar, zato je bil naval nanj pričakovan. Neumen bi bil, kdor se ne bi odločil zanj, saj tisti, ki kmetujejo na vodovarstvenih območjih, večino zahtev, ki jih terja ta ukrep, že izvajajo. MKGP je kljub temu načrtovalo, da ga bodo kmetje izvajali na 23.540 hektarjih površin, v resnici pa ga na skoraj 62.000 hektarjih. Posledično jim bo morala Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je banka kmetijskega ministrstva, letos namesto načrtovanih osem izplačati skoraj 21 milijonov evrov.
Ohlapni pogoji, velik naval
Snovalci na MKGP so se za 2,2 milijona evrov ušteli tudi pri ukrepu senena prireja mleka in mesa, s katero naj bi se vrnili v čase naših babic in dedkov. Na kmetiji, vključeni v ta projekt, ne sme biti nobene silaže oziroma kakršne koli fermentirane krme, povijanje trave s folijo (baliranje) je prav tako prepovedano. Obljubljena nagrada za ta ukrep je bila 148,34 evra na hektar. Na MKGP so ocenili, da se bo vanj vključilo 700 hektarjev površin, a ker jih je več kot dvakrat več, bodo morali zanj namesto dobrih 100.000 evrov letos izplačati skoraj 2,3 milijona evrov subvencij.
Za okoli 3,6 milijona evrov so se ušteli tudi pri okoljskem ukrepu lokalne sorte. Za lani bodo kmetje dobili 181,60 evra na hektar, če so kot drugi posevek kot zelen zimski pokrov posejali katero od lokalnih (avtohtonih) sort poljščin, krmnih rastlin, trav in oljnic. Pri tem ni bilo pomembno, ali so kaj pridelali ali so vse skupaj podorali. Naval je bil tudi na ta ukrep seveda velikanski. Namesto na načrtovanih 10.000 hektarjih avtohtone lokalne rastline pozimi rastejo na skoraj trikrat večji površini, zato bo treba zanje zagotoviti blizu 5,5 milijona evrov in ne 1,8 milijona, kot so ocenili strokovnjaki. Pogoji bodo od letos naprej zato veliko strožji. Kmetje bodo dodaten denar za avtohtone sorte, po novem 127,12 evra na hektar, dobili le, če bodo avtohtone sorte glavni posevek in če bodo imeli dokaz, da so kupili certificirano seme.
