Poslanci so jeseni sprejeli prvi zakon o psihoterapiji. Eden od ciljev zakona, ki so ga na ministrstvu za zdravje ob burni javni razpravi pripravljali dve leti, je regulacija psihoterapije, ki jo je do sprejetja zakona lahko opravljal kdorkoli.
Ministrstvo je med pripravo zakona zagotavljalo, da bo ta dejavnost po letih "divjega zahoda" varna in kakovostna. Zakon med drugim določa, da psihoterapevtski pristopi temeljijo "na znanstveno-raziskovalnih ugotovitvah in z dokazi podprtih načelih oziroma na praksi podprtih dokazih", podrobnosti pa mora določiti minister.
Predlog uredbe sporen za zdravniško stroko
Marca so na ministrstvu na podlagi zakona v javno obravnavo poslali predlog uredbe o dovoljenih psihoterapevtskih pristopih. Zdravniška stroka na področju duševnega zdravja, med katerimi so Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, Združenje psihoterapevtov Slovenije ter Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo, je ob tem opozorila na spornost predlaganega.
Predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije Sana Čoderl Dobnik je za STA navedla, da so med 13 predlaganimi pristopi le štirje, ki so znanstveno utemeljeni, torej družinsko-sistemska, psihoanalitična, psihodinamska ter vedenjsko-kognitivna terapija.
To pomeni, da so pristopi podprti z dokazi v znanstveni literaturi, torej z empiričnimi študijami in meta analizami, ne le študijami primerov, strokovnimi objavami in knjigami, je poudarila. Prav tako večine od predlaganih pristopov ni v mednarodnih smernicah za obravnavo duševnih bolezni.
Tako je denimo v predlogu uredbe pri vedenjsko-kognitivni terapiji, ki je znanstveno utemeljen pristop, med najbolj relevantnimi teoretskimi podlagami skoraj 20 enot literature, pri logoterapiji pa le povezava do virov. Med njimi je tudi avtobiografija psihiatra Viktorja E. Frankla, pa knjiga Sto domačih zdravil za dušo in telo antropologa in socialnega delavca Jožeta Ramovša.
"Pri zdravljenju vseh vrst bolezni v sodobnem zdravstvenem sistemu velja z dokazi podprta medicina za zlati standard. Ta predstavlja vestno, nedvoumno in razumno uporabo trenutno najboljših znanstvenih izsledkov pri odločanju o oskrbi posameznega bolnika," so med drugim poudarili v zbornici in v razširjenemu strokovnemu kolegiju za klinično psihologijo v komentarju, ki so ga oddali k predlogu uredbe.
Problematičen tudi že sprejeti pravilnik
Pred objavo predloga uredbe so v zbornici, skupaj z omenjeno zdravniško stroko in oddelkom za psihologijo mariborske filozofske fakultete, pozvali k spremembi pravilnika o merilih in kriterijih psihoterapevtskih pristopov.
Pravilnik, ki ga je vlada sprejela januarja in je podlaga za uredbo, med osnovnimi merili pristopa določa tudi teoretsko podlago, mednarodno strokovno združenje in splošno sprejet način psihoterapevtske diagnostike.
Toda zdravniška stroka meni, da to ni dovolj. Pristop bi moral imeti teoretično podlago, objavljeno v mednarodno uveljavljeni in recenzirani znanstveni literaturi. Poleg tega bi moral imeti teoretično utemeljen in empirično preverljiv način psihoterapevtske diagnostike, učinkovitost in varnost pristopa pa bi morala biti izkazana na podlagi več neodvisnih empiričnih raziskav.
Način regulacije psihoterapije deli
Zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki se bo začel uporabljati aprila naslednje leto, deli že dlje časa. Medtem ko je zdravniška stroka opozarjala na problematičnost sprejetja zakona, ki je odprl psihoterapiji pot v javno zdravstvo, so ga v več združenjih pozdravili.
Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, ki združuje 12 društev, tudi predlog uredbe pozdravlja. Skrbi pa jo izločitev nekaterih pristopov, denimo integrativne terapije, likovne psihoterapije in plesno-gibalne psihoterapije.
Stališča zdravniške stroke razumejo "kot odraz ožjega, medicinsko utemeljenega pogleda na psihoterapijo, ki daje prednost določenim oblikam dokazov". Prepričani so, da bodo razhajanja, dokler "medicinska stroka vztraja pri rigidni medicinski definiciji".
Predsednica zveze Ksenja Kos je prepričana, da psihoterapija vključuje širši spekter znanstvenih pristopov in metodologij. "Ključno je, da se pri določanju dovoljenih pristopov upošteva načelo znanstvenega pluralizma in razvoj psihoterapije, ki presega izključno medicinski model," je zapisala za STA.
Toda klinični psihologi in psihiatri menijo, da je vnos pristopov brez znanstvene podlage v zdravstvo za paciente, ki imajo duševne motnje, lahko neučinkovit in nevaren.
So pa lahko takšni pristopi oblika svetovanja, denimo pri osebnosti rasti, razreševanju zakonskih težav ali žalovanju. "To niso duševne motnje, ki zahtevajo drugačne načine obravnave. Ta uredba pa meče vse v isti koš," je kritična predsednica zbornice Čoderl Dobnik.
Ministrstvo pa je v odzivu za STA zapisalo, da pristopi v predlogu uredbe upoštevajo pravilnik. "Vse prejete pripombe in komentarje iz javne razprave bomo pregledali in smiselno upoštevali," so še navedli. Večino pripomb stroke k pravilniku sicer niso upoštevali.