Pozvala je tudi, da se na današnji dan zahvalimo vsem, ki ustvarjajo slovensko kulturo in se poklonimo mogočni sili človeškega rodu: ustvarjalnosti.
"Ker kultura je vse, kar nas obdaja, osmišlja, bogati, da smo z njo obdani in se nas dotakne, ko poslušamo glasbo, gremo v knjižnico ali gledamo film. V poplavi dezinformacij pa so kritično mišljenje ter bralna in vizualna pismenost še kako pomembni, če želimo razumeti svet okoli sebe," je izpostavila.
Kultura je po njenih besedah tudi prostor solidarnosti, domišljije in dialoga ter krepi tako duševno zdravje kot demokracijo; je skupno dobro in "zato je naša odgovornost, da jo varujemo, razvijamo in omogočamo vsem".
Današnji 8. februar je po njenih besedah tudi priložnost za razmislek o vlogi kulture v času negotovosti, pospešenih družbenih sprememb in krčenja prostora za kritično misel.
"Skozi umetniške prakse preteklosti in sedanjosti ne vstopamo le v kulturne ustanove, z njimi skušamo razumeti sebe, skupnost in svet, v katerem živimo," je še dodala
Spomnila je tudi, da je Slovenija edina država na svetu, ki ima državni praznik posvečen kulturi. Dela prost današnji dan pa je tudi priložnost za obisk preštevilnih brezplačnih kulturnih dogodkov po vsej državi. Vse to po njenih besedah tudi kaže odnos slovenske države do kulture in umetnosti, predvsem pa, da je že vzpostavljen družbeni konsenz o pomembni vlogi kulture in umetnosti v naši zgodovini.
Letošnje leto je tudi posvečeno pisateljici Zofki Kveder in pesniku Srečku Kosovelu, ki sta, kot je v poslanici še izpostavila Vrečko, ustvarjalca, ki sta kulturo razumela kot transformativno in etično polje ter oba ustvarjala v času globokih družbenih pretresov in umetnost pojmovala kot dejavnost, ki presega estetsko funkcijo.
Kosovel je vztrajno razgaljal mehanizme kapitalizma, razčlovečenja in grozot vojne, tudi z novimi prijemi v jeziku in pesniški formi. Zofka Kveder je slovensko literaturo razširila v drugo smer, z enako kritično ostrino. Njeno pisanje o notranjih svetovih žensk, materinstvu, delu, telesu in družbenih pričakovanjih je zavračalo idealizacijo sistema. Njena literatura je bila emancipatorno dejanje, je še menila ministrica za kulturo in dodala, da je v današnjem času sporočilo umetnikov prav tako pomembno, kot je bilo v Prešernovem času ter v času Zofke Kveder in Srečka Kosovela.
"Sporočilo o miru, sobivanju in pomenu kritičnega mišljenja. Zato letos ob 8. februarju prisluhnimo njihovemu sporočilu. Naj se kultura in umetnost ne izkoriščata za ustvarjanje razdora, ampak ju spodbujajmo v povezovalni vlogi, ki jo imata v skupnosti. Predvsem pa naj nas vodita v gradnjo odprte, pravične in solidarne družbe," je še pozvala Vrečko.