Evropska unija je s štirimi južnoameriškimi državami (Argentino, Brazilijo, Paragvajem in Urugvajem) v soboto podpisala partnerski sporazum in začasni trgovinski sporazum. »Sporazumu, ki bi imel izrazito negativne posledice za slovenske kmete, nasprotujemo, dokler ne bodo jasno opredeljene in predstavljene ustrezne zaščitne varovalke,« je pred dnevi poudaril predsednik kmetijske zbornice Jože Podgoršek ter vlado in kmetijsko ministrstvo pozval, naj predstavita te varovalke. Včeraj se je ministrica Mateja Čalušić sestala s predstavniki nevladnih organizacij s področja kmetijstva. Po sestanku so z ministrstva med drugim sporočili, da ima Slovenija glede podpisa sporazuma EU-Mercosur ves čas povsem enaka stališča, kot jih je v letih 2020 in 2021 zagovarjala tudi vlada Janeza Janše. Spomnimo, takrat je bil kmetijski minister Jože Podgoršek.
Podgoršek: Odprta so vsa doslej znana vprašanja
Nevladniki med drugim svarijo, da bo sporazum z Mercosurjem omogočil povečan uvoz cenejših kmetijskih proizvodov in živil nižje kakovosti ter da bo bistveno poslabšal konkurenčni položaj slovenskih kmetov.
Je včerajšnji sestanek z ministrico Matejo Čalušić, državno sekretarko Mašo Žagar in generalno direktorico uprave za varno hrano v odhajanju Vido Znoj razblinil strahove kmetov? »Ne, kje pa. Odprta so vsa do zdaj znana vprašanja, saj je ministrstvo zgolj ponovilo tiste ukrepe, ki smo jih poznali od naših tujih partnerjev. Nas pa ves ta čas skrbi predvsem izvedba teh ukrepov za zaščito slovenskih potrošnikov in kmetov,« je po sestanku za Dnevnik izjavil predsednik kmetijske zbornice Jože Podgoršek.
Erjavec: Mercosur je postal politično vprašanje
Agrarni ekonomist Emil Erjavec ni tako črnogled. V pogovoru za naš časopis, ki je bil objavljen 15. decembra lani, je izpostavil, da ta sporazum ne vodi v pogrom evropskega kmetijstva. »Tisti, ki protestirajo proti njemu, trdijo, da bo Evropa preplavljena z južnoameriškimi proizvodi, polnimi pesticidov, ki v EU niso registrirani, in da bo vse slabo. V EU lahko pride samo certificirano in pregledano blago iz velikih sistemov, poleg tega večina evropske rastlinske pridelave sloni na konvencionalni pridelavi, torej na uporabi zaščitnih sredstev, zato moramo biti pri presoji pošteni. Proti temu sporazumu so simbolično države – tudi del Francije in Avstrija – kjer so kmetje močni. Pritisnejo na javnost in na ljudski del političnega spektra, zato to postane politično vprašanje, o dejstvih pa se ne sprašujejo veliko,« je bil kritičen agrarni ekonomist.
Zaradi sporazuma z Mercosurjem naj bi bili najbolj na udaru govedina, sladkor, perutnina … Erjavec je dejal, da mednarodne študije kažejo, da pri govedini ne more priti do pretresa, kajti carina na uvoz bo znižana na 7,5 odstotka le za okoli 199.000 ton različnih kategorij mesa na leto. To je nekaj več kot odstotek letne porabe govedine v Evropi. Poleg tega meso iz držav Mercosurja že zdaj prihaja v Evropo. Tudi pri sladkorju Erjavec zaradi kvot ne pričakuje velikega pretresa, glede perutnine pa meni, da bo načrtovana širitev EU proti Ukrajini zaradi bližine trga in transporta veliko bolj pretresla evropsko kmetijstvo kot Mercosur. Evropski proizvajalci sirov, vina in sladkarij naj bi, tako Erjavec, z Mercosurjem pridobili. »Sporazum na področju agroživilstva za občutljive proizvode ne pomeni radikalnih sprememb, jasno pa je, da odpira trg evropski avtomobilski industriji, ki je v takšni krizi, da potrebuje vsako, še najmanjšo možnost izboljšanja trgovine. In če se avtomobilski trg ne bo širil, bo tudi Slovenija s tem izgubila več, kot bi morda izgubila na področju agroživilstva,« je pojasnil agrarni ekonomist.