Verske obrede v javnih šolah prepoveduje zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanju (ZOFVI). Kljub temu so zlasti na podeželju prej običaj kot izjema; zlasti ob odprtjih novih šol, prizidkov, telovadnic je župnikov blagoslov tako rekoč »obvezen«. Številni župani in ravnatelji vztrajajo, da so ti blagoslovi del tradicije, kot taki pa da ne morejo biti sporni. Poleg tega pa v zakonu ni predvidena sankcija za kršitev zakona.
Včerajšnjega odprtja nove podružnične šole na Polici pri Grosupljem sta se tako poleg visokega gosta – predsednika države Boruta Pahorja – udeležila tudi nekdanji vojaški kurat, zdaj župnik, dr. Jože Plut in poliški župnik Slavko Judež, ki je natanko pred letom dni blagoslovil temeljni kamen šole. Ob koncu množično obiskane slovesnosti v novi šolski telovadnici sta opravila krajši obred s skupno molitvijo očenaša in blagoslovom. Vrhovnega varuha ustave zakonska in ustavna spornost verskega obreda v javni šoli ni prav nič zmotila…
Predsednik Pahor: Saj ne gre za verouk…
Nasprotno, predsednik meni, da je treba na blagoslavljanje šole gledati strpno, saj ne gre za verouk v šoli. V času svojega mandata, je pojasnil, se je udeležil kar nekaj prireditev, del katerih je bil tudi blagoslov, med njimi tudi centralnega Vrtca Ig na Igu, prizidka OŠ Korena… V predsednikovem uradu ob tem poudarjajo, da scenarije dogodkov oblikujejo organizatorji, »ki pri tem po navadi stremijo k širšemu dogovarjanju in upoštevanju želja sodelujočih, krajanov in lokalne skupnosti«, predsednik pa v scenarije prirediteljev ne posega.
Toda ustava v sedmem členu zapoveduje ločitev cerkve od države, ZOFVI pa v 72. členu prepoveduje izvajanje konfesionalnih dejavnosti v javnih vrtcih in šolah. V skladu s tem členom so v javnih šolah prepovedani organizirani religiozni obredi, konfesionalni verouk in pouk, o katerem bi odločala verska skupnost. Da je to določilo skladno z ustavo, je potrdilo tudi ustavno sodišče.
Verski obredi v šolah sicer niso samoumevni za vse pomembne državne ustanove. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je ministrstvu za izobraževanje že leta 2015 uradno predlagala uzakonitev sankcije v zvezi s kršitvami 72. člena ZOFVI. Ministrico Majo Makovec Brenčič je opozorila, da gre v primeru tega člena za nepopoln predpis, za t. i. lex imperfecta. Zaradi odsotnosti sankcije namreč »takšna zakonska določba ne more učinkovito doseči svojega namena, prepovedano ravnanje pa se lahko nekaznovano širi«. Kot je razvidno iz poročila varuha, tako za leto 20015 kot za leto 2016, ministrica ni bila naklonjena predlagani spremembi ZOFVI. Iz odgovora državljanu F. Š., ki je varuha opozoril na kršitve zakona, pa je mogoče razbrati, da ministrica ni zanikala prepovedi, ki jo vsebuje 72. člen, je pa varuhinji zagotovila, da bodo poskrbeli, da bo uresničena na ustreznejši način: z neformalnimi pogovori, smernicami in izobraževanjem ravnateljev. A zgodilo se ni nič: v obeh omenjenih poročilih je zapisano, da predlog varuha, da v ZOFVI vključijo sankcije za kršitve prepovedi izvajanja konfesionalnih dejavnosti, ni bil uresničen zaradi nestrinjanja ministrstva.
Ministrice ne moti lex imperfecta
Da ministrica pri tem stališču vztraja, je razvidno tudi iz včerajšnjega odgovora. Precej nenavadnega. Kako gleda ministrica na blagoslovitvene obrede v javnih šolah, so nam pojasnili takole: »Odnos med državo in verskimi skupnostmi je opredeljen z ustavo in zakoni. Šole morajo pri svojem delovanju spoštovati 72. člen zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Organizacija tovrstnih dogodkov sodi pod avtonomno pristojnost šole oz. lokalnih skupnosti, ki so ustanoviteljice osnovnih šol.« Na naše vprašanje, ali bi veljalo zakon spremeniti tako, da bodo kršitve omenjenega določila vendar sankcionirane, saj je sicer določilo brezpredmetno, pa so odgovorili, da »ministrstvo ne namerava sankcionirati kršitev 72. člena ZOFVI, obstoječa rešitev je ustrezna«. Religiozni obredi torej v javni šoli niso dovoljeni, a sankcije vseeno niso potrebne. Kako tovrstne primere rešuje Inšpektorat RS za šolstvo, ko dobi prijavo, nam bodo še odgovorili.
Za dr. Zdenka Kodeljo, filozofska fakulteta, je takšno stališče ministrice za izobraževanje sprenevedavo. »To pomeni, da država dopušča prakse, ki so z ustavnega in zakonskega vidika sporne. Argument, ki ga je slišati, češ da gre za vprašanje strpnosti, pa je slab. Strpnost namreč zajema tako verne kot neverne, tako katoliško kot drugače verujoče.« Pristojni, dodaja, bi se morali vprašati, kako se med obredom počuti otrok, ki ni iz katoliške družine, ali otrok, ki je morda drugače veren. »Zanima me tudi, ali bi država zagovarjala enako stališče, če bi šolo, ki jo, na primer, večinsko obiskujejo muslimanski otroci, blagoslovil islamski klerik.« Dr. Kodelja že dolgo opozarja, da bi se morala država tovrstnih vprašanj, ki ne zadevajo le obreda blagoslova, temveč uporabe in nošenja verskih simbolov, kot so križi, rute, hidžabi, redovniška oblačila, resneje lotiti in skrbno pretehtati, kako oblikovati prakso, da bo dobra za vse, ne le za pripadnike večinske religije.
