»Do konca leta 2024 pripraviti celovito prenovo financiranja zdravstvenega sistema, ki bo vsebovala tudi ukinitev nepravičnega in neučinkovitega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Preučili bomo tudi možnost uvedbe proračunske varovalke.« Takole je zapisano v koalicijski pogodbi aktualne oblasti. Ne glede na to jasno zavezo so v koalicijski partnerici SD precenili, da je potrebno z javno pobudo in poslanskim vprašanjem pritisniti na ministra Danijela Bešiča Loredana in ministrstvo za zdravje, da pred koalicijske stranke na mizo čimprej postavijo jasno časovnico, kako in kdaj bodo zakonske spremembe za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oblikovane, usklajene in vložene v parlamentarno proceduro.
Obrisi časovnice znani že jeseni
Po poslovniku imajo na ministrstvu 30 dni časa za odgovor na poslansko vprašanje, na naša poizvedovanja pa so odgovorili povsem splošno: »Kot smo javnosti že večkrat pojasnili, bo leto 2023 leto sprememb, vendar želimo te najprej uskladiti z vsemi deležniki. Ko bomo imeli pripravljeno jasno časovnico in predloge rešitev vezane na vsebino pobude, bodo te predstavljene javnosti.«
Minister Bešič Loredan je sicer na podobno poslansko vprašanje pred tremi meseci že odgovoril poslancu Levice Mihi Kordišu. »Bom čisto natančen. Do konca tega leta bo strateški svet, ki je bil sestavljen na ministrstvu za zdravje, pripravil temeljni dokument, na katerem bodo potem začela teči koalicijska pogajanja oziroma na osnovi katerega bomo iskali širši konsenz v družbi, katero tipologijo zdravstvenega sistema bomo v Sloveniji izbrali in jo vpeljali,« je Bešič Loredan takrat zapisal v odgovoru.
Po oblikovanju temeljnega koncepta naj bi v prvih treh mesecih prihodnjega leta sledila široka javna razprava, čemur bo sledilo morebitno dopolnjevanje in spreminjanje zakonodaje. »In jaz računam, da bi najkasneje do konca julija uspeli skozi parlament spraviti sistemske spremembe, ki bi začele veljati 1. januarja 2024. Vsi danes vidimo, da se mudi s spremembo zdravstvenega sistema, da se mudi z zakonodajnimi spremembami in z izbiro načina tako financiranja kot izvajanja zdravstvenega sistema, moramo pa vedeti, da brez splošnega družbenega konsenza tako velike spremembe ni moč narediti,« je podčrtal minister.
Bomo tokrat res ukinili dodatno zavarovanje?
Osnovni scenosled je torej jasen že vsaj nekaj mesecev, nedavno pobudo je potemtakem potrebno vzeti predvsem kot pritisk na ministra, ki naj poskrbi, da obljube ne bodo znova ostale prazne črke na papirju. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ima v Sloveniji dolgo brado in kot kaže tudi v aktualnem sklicu parlamenta ni malo takšnih, ki bi bili brez pomislekov. Še najbližje je bila Šarčeva vlada leta 2020, ko je zakonski predlog Levice nazadnje klavrno zaključil parlamentarno pot.
Številni sogovorniki so nam zaupali, da jih nastopi in pretekle poteze Bešič Loredana niso prepričale, da bo do ukinitve res prišlo. Po oceni nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra besede sedanjega ministra bolj kot ukinitev napovedujejo neko obliko preoblikovanja sistema. »Če na kratko povem, bojim se, da ta predvolilna obljuba ne bo izpolnjena,« je ocenil sogovornik. »Politika ve, da si ljudje ukinitve želijo in pred volitvami na ta račun nabirajo točke, po volitvah pa vedno znova zmagajo tisti lobiji in tiste elite, ki temu nasprotujejo.«
Bešič Loredan je javno večkrat opozoril, da bo dopolnilno zavarovanje ukinjeno, ko bomo našli 600 milijonov, ki naj bi ob ukinitvi zmanjkali. Keber meni, da gre za sprenevedanje. »Možnosti za to je seveda več; vsakokratna oblast je tista, ki mora znotraj davčne politike ugotoviti, katere rešitve so najbolj primerne, a bistveno je, da državljani ta denar danes že zberemo. Ukinitev dopolnilnega zavarovanja pomeni torej samo to, da moramo isti znesek zbrati na bolj solidaren način. Gre torej za vprašanje, kako bi naše regresivno zbiranje denarja za zdravstvo spremenili v bolj pravično.« Trenutno namreč tako tisti z najnižjimi plačami kot tisti z visokimi dohodki plačajo enako premijo.
»Dopolnilno je potihoma postalo obvezno«
»Pričakujemo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bo stopilo v veljavo z letom 2024, kot je bilo dogovorjeno v koalicijski pogodbi in to ni neka stvar, ki bi bila lahko predmet kakršnihkoli pogajanj ali preigravanj,« pa situacijo komentira poslanec Levice Kordiš. Ne glede na to, da je okvirno časovnico minister že razodel, glede pobude SD meni, da je kakršenkoli pritisk zaradi pomena ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dobrodošel. »Glede na to, da smo s strani ministrstva v zadnje pol leta že videli več akcij, ki gredo v smeri privatizacije zdravstva, je pobuda SD dobrodošla. Poudarjam, da je najbolj optimalen scenarij pri ukinitvi ta, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenese v obvezno,« je komentiral Kordiš.
Glede vprašanj, kje najti 600 milijonov, je poslanec Levice sicer jasen: »Bojim se, da gre pri tovrstnih opozorilih oziroma političnih stališčih za relativizacijo potrebe po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja. Kot sem dejal, če ga prenesemo v obvezno zdravstveno zavarovanje, bomo lahko notri prinesli enak obseg sredstev, ostalo pa nam bo tistih 50 milijonov evrov, kolikor jih neupravičeno v navitih obratovalnih stroških sedaj dobesedno zaplenijo komercialne zavarovalnice.« Medtem ko javna zdravstvena blagajna (ZZZS) za svoje delovanje porabi približno odstotek vseh zbranih sredstev, se za stroške zbiranja sredstev dopolnilnega zavarovanja preko zasebnih zavarovalnic porabi približno desetina zbranih sredstev, kažejo študije.
V SD so na naša dodatna vprašanja glede razlogov za pobudo ponovili, da od ministrstva na tej točki ne pričakujejo vsebinskih odgovorov, temveč zgolj jasno časovnico, kako bodo stvari potekale. Opozarjajo namreč, »da dopolnilno zdravstveno zavarovanje v resnici nikoli ni bilo dopolnilno, ampak je sčasoma in ''potihoma'' postalo kar obvezno, saj brez tega, da nisi zavarovan še dopolnilno, ne moreš koristiti velik del košarice zdravstvenih storitev«. To, da si zaradi tega mariskdo ne more privoščiti zdravstvenih storitev, se jim zdi nedopustno, materija pa prekompleksna, da bi s pripravo sprememb odlašali.
