Zaposleni na novem, združenem ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino so nedavno prejeli anekse k pogodbam o zaposlitvi. Z njimi naj bi uredili nadaljevanje delovnih razmerij v novem organu. V anekse pa je bil vključen tudi člen o odgovornosti za napake v dokumentih.

Minister Rončević ne pojasni sporne določbe v aneksih

Minister za izobraževanje Borut Rončević. Foto: Luka Cjuha

Gre za četrti člen aneksa, ki določa, da podpis uradnega dokumenta ne pomeni, da podpisnik prevzema odgovornost za vsebinske, strokovne, pravne ali računske napake, ki izhajajo iz nepravilne, nepopolne ali neustrezno preverjene priprave. Zanje naj bi odgovarjal javni uslužbenec oziroma predstojnik enote, ki je potrdila ustreznost dokumenta. Ker dokumente na koncu praviloma podpisujejo minister Borut Rončević in državna sekretarja, je določba med zaposlenimi odprla vprašanje, ali vodstvo s tem členom odgovornost prelaga na pripravljalce gradiv.

Aneksi nujni, sporni člen nepojasnjen

Ministrstvo je sporočilo, da so bili aneksi zakonsko nujni zaradi kontinuitete delovnih razmerij. Ob tem se sklicuje na 138. člen zakona o javnih uslužbencih, po katerem ob ukinitvi organa zaposlene prevzame organ, na katerega preidejo njegove naloge, pogodbe o zaposlitvi pa jim ne prenehajo. Ta določba ureja prenos zaposlenih, ne govori pa o razdelitvi odgovornosti pri pripravi in podpisovanju dokumentov. V četrtem členu je še zapisano, da predložitev dokumenta v podpis drugi pooblaščeni osebi »ne pomeni prenosa vsebinske odgovornosti za njegovo pripravo na podpisnika«.

Po pojasnilih ministrstva so bili zaposleni v novi organ preneseni z ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter urada za mladino. Aneksi so bili pripravljeni za vse prevzete javne uslužbence; pogodbe o zaposlitvi niso prenehale.

Po pojasnilih ministrstva so bili zaposleni v novi organ preneseni z ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter urada za mladino. Aneksi so bili pripravljeni za vse prevzete javne uslužbence; pogodbe o zaposlitvi niso prenehale.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da četrti člen, dodan k aneksu, sicer izhaja iz 9. in 12. člena zakona o javnih uslužbencih, ki zaposlenim že nalagata strokovno, vestno in pravočasno opravljanje dela ter odgovornost za kakovostno izvrševanje nalog. V Sindikatu državnih organov zato opozarjajo, da so te dolžnosti že določene z zakonom, zato sporni četrti člen, po njihovem mnenju, ne prinaša ničesar novega. Izraz podpisnik se pri tem ne nanaša na zaposlenega, ki podpiše aneks, temveč na osebo, ki v imenu ministrstva podpiše posamezni uradni dokument – praviloma ministra, državnega sekretarja ali drugo pooblaščeno osebo. Čeprav četrti člen določa, da ta oseba s podpisom ne prevzame odgovornosti za napake pri pripravi dokumenta, ministrstvo priznava, da je aneks ne more oprostiti odgovornosti, ki ji jo nalagajo veljavni predpisi. Odgovornost ministra in državnih sekretarjev je namreč določena z drugo zakonodajo, v katero aneks ne more posegati. Člen tako po pojasnilu ministrstva ne spreminja zakonske razdelitve odgovornosti.

Podobno je ocenil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, ki izpostavlja predvsem del, po katerem podpisnik potrjuje zgolj formalno pravilnost postopka. »Takšna določba po našem mnenju ne more sama po sebi spremeniti odgovornosti,« je dejal. Zakon o vladi namreč določa, da je za delo posameznega ministrstva odgovoren pristojni minister, zakon o javnih uslužbencih pa posebej ureja tudi odškodninsko odgovornost zaposlenih. Javni uslužbenec za škodo delodajalcu odgovarja, če jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti, medtem ko je za škodo tretjim osebam praviloma odgovoren delodajalec.

Na odgovore ministrstva še čakamo

Ministrstvo je po prvih medijskih objavah pripravilo splošno pojasnilo, v katerem je utemeljilo potrebo po aneksih in navedlo zakonske podlage za odgovornost javnih uslužbencev. Ni pa pojasnilo, s kakšnim namenom je bil v anekse, namenjene ureditvi nadaljevanja delovnih razmerij, vključen prav četrti člen.

Sporen je četrti člen aneksa, ki določa, da podpis uradnega dokumenta ne pomeni, da podpisnik prevzema odgovornost za vsebinske, strokovne, pravne ali računske napake, ki izhajajo iz nepravilne, nepopolne ali neustrezno preverjene priprave.

Zato smo ministrstvo vprašali, s kakšnim namenom je bila določba vključena v anekse, kdo je predlagal njeno vključitev in ali so pred tem pridobili mnenje pravnih služb ministrstva ali vlade. Iz doslej objavljenega pojasnila tako ni razvidno, kdo je vključitev člena predlagal in kateri konkreten namen naj bi ta določba imela, če zakonske razdelitve odgovornosti po navedbah ministrstva ne more spreminjati. Na odgovore ministrstva še čakamo.

Priporočamo