Ministrstvo za delo, ki ga vodi minister Luka Mesec, je naročilo nov izračun minimalnih življenjskih stroškov. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je po ministrovih besedah pripravil košarico dobrin življenjskih potrebščin, državni statistični urad je zbral povprečne cene šestih največjih trgovcev v državi, Inštitut za ekonomska raziskovanja pa je izračunal vrednost te košarice, jo na podlagi statističnih podatkov umestil v potrošnjo 20 odstotkov najrevnejših gospodinjstev in tako prišel do novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov. Izkazalo se je, da so se ti v treh letih zvišali za 18 odstotkov, na 791 evrov.
Po veljavni formuli mora minimalna plača znašati od 120 do 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov. Po ministrovih besedah bi se morala tako minimalna plača letos zvišati na najmanj 949 evrov neto, druga možnost je 982 evrov neto, tretja pa 1000 evrov neto. Prav ta znesek bo sam predlagal koaliciji in socialnim partnerjem, je napovedal.
»Razumem, da bo ob številki 1000 evrov neto marsikdo zastrigel z ušesi,« je nadaljeval. Pri zadnjih večjih dvigih minimalne plače – ob sprejemu prenovljenega zakona o minimalni plači 2018, ki ga je pripravila Levica, sam pa je bil pod njim prvopodpisani, in uskladitvi za leto 2023, ko je bil izveden skok za 100 evrov neto –, je bilo slišati, da bo to gospodarstvo pahnilo v težave, vodilo v odpuščanja in povečanje brezposelnosti, je spomnil in dodal, da se je zgodilo ravno obratno. »Minimalna plača se je izkazala kot vzvod, s katerim lahko potiskamo druge plače navzgor, zato je to koristen gospodarski instrument,« je prepričan.
Opozoril je še, da višina minimalne plače vpliva tudi na minimalno študentsko urno postavko, minimalno postavko za delo upokojencev, minimalno izplačilo letnega regresa in najnižje možno izplačilo božičnice za naslednje leto. Je bil pa letos pripravljen le nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ne pa tudi kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, ki posredno vplivajo na višino socialnih transferjev, je še povedal Mesec.
Delodajalci zaskrbljeni
Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), je ministru še pred napovedjo novega predloga višine minimalne plače svetoval, naj bo »skrajno previden«. »Kot vidimo, ni bil, čeprav bi bil resda lahko celo še bolj ekstremen. Povišanje minimalne plače bo bistveno višje od pričakovane stopnje inflacije (predvidoma 2,5 odstotka), zato bomo skušali v pogajanjih dvig še malo ublažiti s pojasnili, da bodo obrtniki, podjetniki, trgovci višje stroške dela prenesli v višjo ceno izdelkov in storitev.« To bo, kot opozarjajo na OZS, sprožilo novo inflacijsko spiralo, ki bo dolgoročno izničila realno vrednost plač in zmanjšala kupno moč prav tistih, katerim naj bi bil ukrep namenjen.
Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček se prav tako boji rasti inflacije. Kot je pojasnil, 1000 evrov neto pomeni zvišanje bruto minimalne plače za 14 odstotkov. »Tega nismo pričakovali. Pričakovali smo, da bo v predvolilnem času povečanje nekoliko večje od inflacije, omenjalo se je, da naj bi bilo nekje med splošno in prehransko inflacijo, med 2,5 in 5,7 odstotka, predlog pa je močno zunaj teh okvirjev,« je povedal. Poleg tega vlada po njegovih besedah pri usklajevanjih ne uporablja enakih vatlov. »Vemo, da smo se morali letos boriti za indeksacijo olajšav pri dohodnini, vemo, da se ni usklajevala višina nadomestil za brezposelnost in da je bil predlog v lanskem zakonu o izvrševanju proračunov, da se socialni transferji usklajujejo samo 50-odstotno. Kadar pa se pogovarjamo o sredstvih drugih, to je zasebnega sektorja, potem pa se pogovarjamo kar o dvomestnih številkah,« je bil oster.
Je pa opozoril, da bi predlagano zvišanje minimalne plače vplivalo tudi na javni sektor in javne finance. Prepričan je, da ga finančni minister Klemen Boštjančič ni vštel v proračun za prihodnje leto.
Sindikati predlog podpirajo
»Točka kompromisa je za nas 1000 evrov neto, čeprav bi si seveda želeli več. Ta znesek sledi odstotku rasti hrane v zadnjem obdobju. Takšno povišanje je prava pot, kajti hrana se je neverjetno podražila in ljudje morajo preživeti iz meseca v mesec,« komentira Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ministrov izhodiščni predlog bo zato absolutno podprl. »Pomembno je tudi, da je znesek minimalne plače nad pragom tveganja revščine, saj tega dvojega enostavno ni mogoče enačiti. Namen minimalne plače je, da lahko ljudje dostojno preživijo, ne pa da imamo revne zaposlene.«