Dvig minimalne plače na 1000 evrov neto oziroma 1482 evrov bruto, kar je približno 16 odstotkov več kot doslej, ima konkretne posledice ne le za zasebni, temveč tudi za javni sektor. Prve so finančne. Na ministrstvu za finance so izračunali, da dvig pomeni dodatnih približno 30 milijonov evrov za plače in približno 50 milijonov evrov za zimski in letni regres, proračunski uporabniki pa bodo morali manjkajoča sredstva zagotoviti znotraj sprejetih okvirov, saj v veljavnem proračunu takšen dvig ni bil upoštevan.
Minimalka ni več enka, ampak sedmica
Druge posledice pa so strukturne in odpirajo vprašanje konsistentnosti reforme plač v javnem sektorju.
Izstopajoči slogan vlade ob sprejemu plačne reforme je bil »enka je minimalka«. Z dvigom minimalne plače se ta logika v praksi ruši, saj bo pod minimalno plačo pristalo šest plačnih razredov. To ne pomeni novih doplačil do minimalne plače, saj v prenovljenem sistemu nihče v javnem sektorju ne sme imeti osnovne plače nižje od vsakokratne minimalne plače, pri čemer so v pogajanjih vztrajali sindikati.
Vsi javni uslužbenci, ki so imeli osnovno plačo nižjo od novega zneska minimalne plače, se bodo torej uvrstili v tisti plačni razred, katerega vrednost je najmanj v višini minimalne plače. Po novem sedmi (z osnovno plačo, določeno v višini 1497,22 evra bruto).
Ker minimalna plača na druge plače avtomatično ne vpliva, to pomeni vnovično rušenje razmerij med delovnimi mesti, večanje kompresije in nove pritiske na popravke.
Sindikati ne bodo čakali na leto 2028
Na ministrstvu za javno upravo ocenjujejo, da v primerjavi s prejšnjim novi plačni sistem ne bo več povzročal takšne kompresije plač kot posledice dvigov minimalne plače, saj zakon predvideva usklajevanje celotne plačne lestvice z inflacijo, in sicer pod določenimi pogoji tudi v prehodnem obdobju (v letu 2026 v višini razlike med dejansko inflacijo in 1,8 odstotka). Od leta 2029 pa naj bi se plače vsako leto uskladile v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin.
V zvezi z zahtevami za popravke pa na ministrstvu opozarjajo na dogovor, da bodo podpisniki najmanj enkrat na štiri leta preverili razmerje med minimalno plačo in vrednostjo plačnih razredov ter izvedli pogajanja, v katerih se bo dogovorilo ustrezno razmerje med minimalno plačo in vrednostjo prvega plačnega razreda, s tem pa tudi ustrezne prilagoditve celotne plačne lestvice. »Prva pogajanja bodo skladno z dogovorom februarja 2028, ko bo znan podatek o vrednosti minimalne plače za leto 2028. Reševanje kompresije plač namreč zahteva celovit in premišljen pristop, ki vključuje pregled plačne lestvice, razmerij med posameznimi razredi in vrednotenja delovnih mest,« komentirajo na ministrstvu.
Toda iz odgovorov sindikalne strani je sklepati, da na nova pogajanja nikakor ne nameravajo čakati do leta 2028. »Zagotovo bo nova minimalna plača vplivala na kompresijo spodnjega dela plačne lestvice in na določeno rušenje razmerij, zato smo že predlagali sestanek pogajalskih skupin z namenom obravnave te problematike in iskanja možnih rešitev za zmanjšanje kompresije in tega, da bi zašli v situacijo, podobno tisti, v kateri smo bili pred prehodom v nov plačni sistem,« je za Dnevnik povedal Jakob Počivavšek, predsednik konfederacije sindikatov Pergam. Da so v pričakovanju odgovora vlade na takšno pobudo, nam je potrdila tudi Martina Vuk, generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, kjer so sicer ves čas zagovarjali, da je treba minimalno plačo postaviti nad prag tveganja revščine. »Pričakovali smo sicer, da se bo nova kompresija dogajala počasneje, a glede na precejšnjo rast minimalnih življenjskih stroškov, zaradi česar se bo minimalna plača dvignila na 1000 evrov neto, bo treba z odpravo kompresije začeti že v letošnjem letu,« poudarja Martina Vuk.
Kako usklajevati plačno lestvico?
V zvezi z usklajevanjem plačne lestvice v prehodnem obdobju do leta 2028, na kar se sklicujejo na ministrstvu, pa Počivavšek pravi, da glede na raven inflacije, s katero je povezan mehanizem usklajevanja plačne lestvice, to usklajevanje ne bo moglo niti približno slediti dvigu minimalne plače, razkorak pa se bo večal. »Zato ocenjujem, da bodo popravki potrebni pred letom 2028, sicer bo ponovno vzpostavljanje ustreznih razmerij postajalo iz leta v leto zahtevnejše.«
Martina Vuk ob tem spomni na dve pomembni dejstvi. Ker so se v sindikatu zavedali potencialne nevarnosti novega nastanka kompresije v spodnjem delu plačne lestvice, so že med pogajanji predlagali dve varianti rešitve. Po prvi bi se vrednost prvega plačnega razreda določila v višini minimalne plače, ostali pa v ustreznem razmerju do minimalne plače, kar bi pomenilo avtomatično usklajevanje plačne lestvice z minimalno plačo. Po drugi varianti pa bi se z vsakokratnim dvigom minimalne plače plačna lestvica spremenila tako, da bi se vsakemu plačnemu razredu prištel nominalni znesek dviga minimalne plače. To ne bi povzročilo enakih odstotkov dvigov (kot pri prvi varianti), bi pa še vedno ohranilo razmerja med plačami in onemogočilo kompresijo.
Za vladno stran nobena varianta ni bila sprejemljiva. Minimalna plača bo torej kot socialni korektiv popravljala predvsem dno, ostalo pa bo stvar pogajanj in usklajevanj z novo vlado.